Koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf

Pred letošnjimi državnozborskimi volitvami v Sloveniji se v predvolilno dogajanje vse izraziteje vključujejo tudi civilnodružbene organizacije, gibanja in iniciative, ki sicer ne nastopajo kot politične stranke, vendar skušajo vplivati na javno razpravo ter med volivci odpirati posamezna družbena in vrednostna vprašanja.

Med najbolj vidnimi na družbenih omrežjih je v zadnjem času Gibanje Glas ljudstva pod vodstvom Jaše Jenulla. Gibanje s finančno podporo Evropske komisije po Sloveniji potuje s kombijem in izvaja terensko kampanjo z naslovom 'Gremo volit', s katero ljudi spodbuja k udeležbi na volitvah in k aktivnemu državljanstvu. Organizatorji poudarjajo pomen demokratične participacije, ob tem pa izpostavljajo tudi teme, ki jih želijo postaviti v ospredje javne razprave.

Podobno mobilizacijsko kampanjo je v preteklosti izvajal Inštitut 8. marec pod vodstvom Nike Kovač. Tokrat se inštitut za zdaj neposredno še ni vključil v predvolilno dogajanje, saj je njihova pozornost usmerjena predvsem v Bruselj. Evropska komisija bo namreč 26. februarja odločala o njihovi evropski pobudi 'My Voice, My Choice', ki se zavzema za dostop do varnega splava v Evropski uniji, .

Kot smo omenili v uvodu, pa se je v predvolilni čas s pismom duhovnikom vključil tudi koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf. V nagovoru je duhovnike pozval, naj uveljavijo svojo pravico in dolžnost biti aktivni državljani ter prispevajo k višji demokratični udeležbi. Vernike naj spodbujajo k udeležbi na volitvah in k razmisleku o tem, katere politične stranke zagovarjajo vrednote, skladne z njihovim verskim prepričanjem.

Poziv k večji udeležbi in jasni opredelitvi

Škof Štumpf v pismu poudarja, da imajo kristjani pravico in dolžnost sodelovati v javnem življenju ter prispevati k višji demokratični participaciji. Duhovnike poziva, naj vernike nagovarjajo k udeležbi na volitvah in jih spodbudijo k razmisleku o vrednotah, ki jih posamezne politične stranke zagovarjajo.

"Ljudi je treba nagovarjati, naj se volitev udeležijo. Pri tem naj razmislijo, katere politične stranke zagovarjajo evangeljske vrednote in katere jim nasprotujejo," piše škof. Ob tem dodaja, da kristjani po njegovem prepričanju ne morejo podpirati političnih opcij, ki nasprotujejo veri in Cerkvi.

V pismu izrecno poudari tudi pravico duhovnikov do svobodnega izražanja. "Tudi duhovnik lahko pove, katere stranke ne bo volil ter zakaj. To je del svobode govora in ponuja priložnost, da ljudem povemo, kaj vse je šlo v zadnjih letih narobe in zakaj se z veliko skrbjo oziramo v prihodnost," navaja.

Opozorilo na zakonodajne spremembe

V nadaljevanju škof izpostavlja več zakonodajnih in družbenih vprašanj, ki po njegovem mnenju vzbujajo resno zaskrbljenost. Spomni na spremembo zakona o verski svobodi iz leta 2023, s katero se je znižalo državno kritje prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev.

Opozarja tudi na poskuse uvedbe pravice do asistiranega samomora ter na nerešeno vprašanje dostojnega pokopa žrtev medvojnih in povojnih izvensodnih pobojev. "Žrtve še zmeraj nimajo dostojnega groba in ne najdejo svojega miru," zapiše.

Dotakne se tudi finančnega položaja Cerkve in njenih ustanov. Po njegovih besedah ostaja neurejeno plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, zaradi česar so objekti, namenjeni verski dejavnosti, finančno ogroženi, številne kulturne znamenitosti pa zaradi pomanjkanja sredstev propadajo.

Posebej izpostavi področje izobraževanja. Kritičen je do omejevanja delovanja zasebnih vrtcev z javno veljavnimi programi ter do financiranja zasebnih šol. Kot navaja, vlada po njegovem mnenju "po tiho ugaša zasebne šole", med njimi tudi Škofijsko gimnazijo Vipava. "Čeprav bi po pogodbi o financiranju morali zagotavljati sredstva za plače zaposlenih, tega ne storijo, ko nalagajo dodatne obveznosti," opozarja.

Kritika molka in politične korektnosti

Škof Štumpf v pismu izraža tudi širšo skrb zaradi, kot pravi, pritiskov na Katoliško cerkev v zadnjih letih. Po njegovem mnenju je treba vernike seznaniti z dejstvi in jih spodbuditi k jasni drži.

"Kristjani smo radi politično korektni. Zagovarjamo reči, ki jih zaradi svoje vere nikakor ne bi smeli. Molčimo, ko bi se morali oglasiti in braniti svojo versko svobodo in vrednote," je zapisal ob začetku postnega časa, kar v pismu duhovnikom ponovno izpostavi.

Duhovnike spodbuja, naj s ponižnostjo, a tudi z modrostjo in odločnostjo prevzamejo svojo nalogo učiteljev in pastirjev. Zaveda se, da bodo takšna stališča naletela na kritike, vendar dodaja, da je treba vztrajati. "Naj nas vodi Sveti Duh, da bomo znali govoriti resnico v ljubezni ter ostati zvesti Jezusu in njegovemu evangeliju."

Poziv k molitvi za dober potek in izid volitev

Pismo ni le poziv k državljanski aktivnosti, temveč tudi k duhovni pripravi na volitve. Slovenski škofje so pripravili posebno molitev ob volitvah, ki jo lahko duhovniki molijo ob koncu svetih maš ali drugih bogoslužij. Vernike spodbuja tudi k molitvi rožnega venca in češčenju Najsvetejšega za "dober potek in izid volitev".

Škof se ob koncu duhovnikom zahvaljuje za njihovo požrtvovalnost in pogum ter priznava, da je njihovo delo pogosto deležno nerazumevanja in pritiskov. Kljub temu jih spodbuja, naj vztrajajo pri oznanjevanju in opogumljanju vernikov.

Pismo, ki ga je na svoji spletni strani objavil portal zanima.me, si lahko v celoti preberete spodaj.