Pri 189 obvestilih se je izkazalo, da so vsebine že v obravnavi ali pa ne gre za kršitve volilnega molka, so sporočili z ministrstva.

Inšpektorat RS za notranje zadeve na podlagi prejetih obvestil obravnava 47 zadev, za katere obstaja sum, da gre za kršitev volilnega molka. Največ zadev se nanaša na domnevno kršitev volilnega molka s pošiljanjem sporočil sms in na objave na družbenih omrežjih.

Kot je za STA ocenil vodja dežurne službe Matija Remec, je število samih obvestil, ki so jih prejeli, v primerjavi s prejšnjimi državnozborskimi volitvami sicer manjše, je pa število zadev, ki jih obravnavajo, kar pestro. Izpostavil je politično propagando preko sporočil sms in že običajne objave na družbenih omrežjih.

V dežurni službi ministrstva vsa prejeta obvestila združijo po posameznih domnevnih kršiteljih, potem pa potekajo postopki po zakonu o prekrških, kot velja za vsake kršitve, ki se pojavijo iz volilne kampanje.

Volilni molk je namenjen umirjenemu razmisleku

Glede spremljanja kršitev volilnega molka, je Remec še pojasnil, da ta dežurna služba ni "lov na čarovnice". Gre za obdobje, ki naj bi bilo namenjeno nekemu premišljenemu razmišljanju, miru, ko se kampanja mora končati. Ne pomeni to konec razmišljanja, debatiranja in pogovarjanja, so pa ljudje zelo občutljivi, je dodal.

V času volilnega molka je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala k takšnemu ali drugačnemu glasovanju.

Za kršitve volilnega molka so predvidene globe od 700 do 3000 evrov za organizatorja volilne kampanje, od 150 do 600 evrov za odgovorno osebo organizatorja volilne kampanje in od 150 do 400 evrov za posameznika.