Na okrogli mizi, ki jo je danes organizirala AVP, so pristojni organi predstavili ključne izzive obcestnega oglaševanja in opozorili na pomanjkljivo regulacijo.

Anketa: Panoji motijo večino voznikov, podpora prepovedi velika

V anketi AVP je sodelovalo 2.526 anketirancev, ki so odgovarjali na 12 vprašanj o vplivu oglasnih panojev. Glavne ugotovitve so:

- Večina voznikov obcestne panoje zaznava kot moteče.

- Posebej problematični so osvetljeni in dinamični panoji, saj pritegnejo več pozornosti.

- Skoraj tretjina voznikov je zaradi motečih panojev že doživela situacijo, ki je ogrozila varnost v prometu.

- 93 odstotkov anketirancev bi podprlo prepoved oglasnih panojev.

Rezultate raziskave je predstavil sodelavec AVP Sebastijan Turk, ki je poudaril, da bi morali oblikovati nove smernice za urejanje obcestnega oglaševanja.

Pravila postavljanja panojev – omejitve obstajajo, a nadzor je otežen

Gordana Grahek, predstavnica sektorja za urejanje cest na Direkciji za infrastrukturo, je izpostavila, da je stališče sektorja jasno: "Cesta ni medij za oglaševanje."

- Ob državnih cestah zunaj naselij panoji niso dovoljeni, saj direkcija ne izdaja dovoljenj za njihovo postavitev.

- V naseljih pa so panoji dovoljeni, če ustrezajo občinskim prostorskim aktom.

- Panoji ne smejo biti postavljeni v pasu prometne signalizacije ali v preglednih trikotnikih, kjer bi lahko ogrožali prometno varnost.

Nataša Kovše, predstavnica Darsa, je opozorila na pomanjkanje pristojnosti pri odstranjevanju panojev:

- Na avtocestah panoji ne smejo biti v varovalnem pasu, ki obsega 40 metrov od cestišča.

- Vendar se panoji pogosto pojavljajo na robu varovalnega pasu, kjer Dars nima pooblastil za ukrepanje.

- Osvetljeni panoji lahko celo zasenčijo prometne table, zato se Dars zavzema za prepoved osvetljenih panojev ob avtocestah.

Pomanjkljiva regulacija vsebine oglasov

Po besedah prometnega psihologa Marka Poliča oglasi pogosto vsebujejo preveč informacij, kar je problematično, saj vozniki podzavestno poskušajo sporočila razbrati v celoti.

"Oglasi morajo biti vpadljivi, kar je v nasprotju s cestnim sistemom, ki mora biti čim manj obremenjujoč za voznike," je poudaril Polič.

V Sloveniji ni regulacije, ki bi določala oblikovno zasnovo oglaševalskih sporočil, kar pomeni, da oglaševalci nimajo omejitev glede vsebine in načina prikazovanja informacij.

Težave pri nadzoru in odstranjevanju panojev

Metka Kuhar z Inšpektorata za infrastrukturo je opozorila na težave pri odstranjevanju nepravilno postavljenih panojev:

- Nepravilno postavljenih panojev je veliko, zato je nadzor otežen.

- Ko en pano odstranijo, se pogosto hitro pojavi nov, kar pomeni stalen boj s kršitvami.

Igor Hebat z Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je izpostavil pravne težave pri odstranjevanju panojev na kmetijskih zemljiščih:

- Pogosto gre za kompleksno lastniško strukturo, saj je konstrukcija panoja lahko v lasti podjetja s sedežem v tujini, oglas pa pripada drugemu podjetju.

- Zaradi tega je pravni postopek za odstranitev lahko izjemno dolgotrajen – tudi do pet let.

- Če podjetje sedež registrira v tujini, je vročanje odločb izjemno oteženo.

Pozivi k strožji ureditvi obcestnega oglaševanja

Okrogla miza je pokazala, da so obcestni panoji resen varnostni izziv in da trenutne regulacije ne zadoščajo za učinkovito urejanje te problematike.

Pristojni organi so poudarili potrebo po:

- Strožjih omejitvah za postavljanje panojev, zlasti na kritičnih točkah ob avtocestah in prometnih vozliščih.

- Bolj doslednem nadzoru ter hitrejših postopkih odstranjevanja nepravilno postavljenih panojev.

- Uvedbi regulacije glede vsebine oglasov, da bi zmanjšali vpliv motečih vizualnih elementov na voznike.

Razprava je odprla pomembna vprašanja glede varnosti v prometu, a hkrati pokazala, da je pot do učinkovite rešitve še dolga.