Med vročinskim valom na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) odsvetuje gibanje na prostem med 10. in 18. uro. Če se temu ne moremo izogniti, je pomembno piti dovolj tekočine, je poudarila predstojnica centra za zdravstveno ekologijo NIJZ Nina Pirnat. Pomembno je ustrezno zračenje in skrb za najranljivejše skupine, kot so starejši in otroci.
VROČINA POSTAJA NEVARNA: NIJZ odsvetuje gibanje na prostem večji del dneva
Slovenija

Zaradi toplotne obremenitve so prebivalci utrujeni, slabše razpoloženi in imajo motne spanja, v hujših primerih pa ob visokih trenutnih temperaturah obstaja tudi tveganje za izsušitev oziroma dehidracijo, toploten udar in toplotno kap. Ob pretiranem sončenju lahko pride tudi do opeklin in poškodb kože, je ob vročinskem valu opozorila Pirnat.
Poleg redne hidracije in izogibanja vročine je pomembno nositi zračna, ohlapna oblačila svetlih barv. "Če se gibamo po zelenih površinah in bližje voda, je toplotna akumulacija oziroma radiacija iz okolja manjša, kot če se gibamo po betonskih naseljih," je dejala. Pomembno je tudi zračenje prostorov ponoči oziroma v zgodnjih jutranjih urah. Ob začetku naraščanja vročine, pa je pomembno zapreti okna in zagrniti zavese, je svetovala Pirnat
V četrtek je bila presežena opozorilna vrednost ozona. Pirnat je vsem svetovala, naj spremljajo opozorila in se v času visokih vrednosti ozona čim manj zadržujejo na prostem. Težave imajo lahko zlasti tisti, ki so tudi sicer bolj občutljivi, in sicer bolniki z določenimi kroničnimi boleznimi dihal.
Med občutljivimi skupinami prebivalcev, ki vročino težje prenašajo, je nanizala dojenčke, majhne otroke, nosečnice, starejše in osebe z določenimi kroničnimi boleznimi, kot so srčno-žilne bolezni, bolezni ledvic in sladkorna bolezen. Izpostavila je tudi osebe z višjo telesno maso in posameznike, ki jemljejo določena zdravila, med drugim zdravila za težave z duševnim zdravjem.
Pogosto še vedno opazijo dojenčke v vozičkih, ki so pokriti s plenicami ali odejicami. "To je lahko smrtno nevarno, saj pod pokrivali nastane kupola toplega zraka, ki dojenčke še dodatno ogreva. Če želimo dojenčke zaščititi pred soncem, uporabimo senčnik," je svetovala. Vsem, ki dojenčke izključno dojijo, je svetovala, da to med vročinskim valom počnejo pogosteje, adaptirani formuli pa je potrebno dodati več vode.
Vse je pozvala, da starejše večkrat spomnijo, naj pijejo vodo, saj je njihov občutek za žejo pogosto moten. "Svojci morajo vedeti, da je v tem trenutku potrebno pogostejše obiskovanje, klicanje in tudi preverjanje, ali so stanovanja starostnikov dovolj prezračena in ali imajo na voljo dovolj živil," je opozorila. Hkrati je izpostavila tudi pomen medsosedske pomoči.
Zlasti v velikih mestih, kjer je prezračevanje slabše, ni klimatskih naprav in kjer ni mogoče znižati temperature, je ključno, da se prebivalci zavedajo možnosti začasnega umika pred vročino na javnih mestih. Pri tem je izpostavila hlajene telovadnice in večje trgovske centre. "Je pa seveda pomembno, da razlika med zunanjo in med notranjo temperaturo ni prevelika, to pomeni, da ne hladimo preveč," je opozorila.
V tem času številni tudi potujejo. Kljub temu, da je večina avtomobilov klimatiziranih, se je po besedah Pirnat pomembno pripraviti na možnost zastojev na cestah. Nujno je, da imamo s sabo vsaj dva litra tekočine na osebo in živila. Prevažamo jih v hlajeni torbi, ki naj vsebuje tudi led.
Na potovanjih se ljudje velikokrat poskušajo hladiti v okoliških potokih ali vodah, pri čemer pa je pomembno, je voda pregledana, varna in ima status kopalne vode. Vanjo vstopimo počasi in se najprej omočimo, je svetovala.
