V izolskem gibanju Ponosni na Izolo so začudeni, da so bile pripombe na PPP poslane povsem mimo oziroma brez vednosti občinskega odbora za okolje in prostor ter brez vednosti občinskega sveta. Prepričani so, da vsakega občana zanima, kakšen vpliv bo imela raba morja in z njim povezanih površin na kvaliteto njihovega življenja, razvoj in zdravje.

"Sam sem bil kot član odbora za okolje in prostor prvič seznanjen s pripombami, ki jih je Občina Izola podala na PPP, dne 30. marca 2021, po poteku javne obravnave in brez možnosti vpliva na vsebino," je začuden Evgenij Komljanec iz gibanja Ponosni na Izolo.

Evgenij Komljanec

Ponosni na Izolo: PPP zanemarja tri pomembna področja slovenskega pomorstva

Dosedanje in dokaj zastarelo urejanje tega prostora temelji na strategiji prostorskega razvoja Slovenije iz leta 2004, ki je temeljno izhodišče za trajnostni prostorski razvoj. Med drugim ugotavlja, da je morje ena od pomembnih prvin slovenske krajine, ob tem pa so pritiski na okolje z negativnimi vplivi največji prav ob obali, opozarjajo v gibanju.

Namen priprave PPP je bolj podrobna obravnava vloge morja in z njim funkcionalno povezanega obalnega območja v okviru prostorskega razvoja države. PPP bo določil ukrepe in usmeritve za nadaljnje načrtovanje na drugih ravneh, vendar v nasprotju z že navedeno strategijo in deklaracijo o namenu PPP le-ta zanemarja tri pomembna področja slovenskega pomorstva: navtiko, ladjedelništvo in vzdrževanje plovil ter vodne športe.

Ob tem v gibanju poudarjajo, da navtika ne zajema le navtičnega turizma, ki ga PPP obravnava v sklopu turizma, ampak zajema še najmanj marine. V treh obalnih marinah je skupaj 1.500 privezov in več kot 500 suhih privezov, več kot 1.500 komunalnih privezov v ankaranski, koprski, izolski in piranski občini. Tukaj so še lastniki oziroma uporabniki, ki svoja plovila na dan uporabe splavijo, po uporabi pa dvignejo iz vode. Gre za dnevne oziroma kratkotrajne uporabnike.

"Če bi upoštevali še nelegalne priveze, gre skupaj za najmanj 4.000 plovil, ki jih za turistične, gospodarske, rekreativne in druge prostočasne namene uporablja najmanj 10.000 pomorščakov. Vsa plovila potrebujejo ustrezne dopolnilne dejavnosti vzdrževanja, specializirane trgovine, navtične šole …" izpostavljajo v gibanju.

Od privezov živi v Sloveniji 1.000 ljudi in njihovih družin

Ocenjeno je, da se z upravljanjem privezov in spremljajočih dejavnosti v Sloveniji preživlja neposredno in posredno okoli tisoč ljudi. Ladjedelništvo in vzdrževanje plovil je v osnutku PPP popolnoma izpuščeno, vodni športi pa so obravnavani poenostavljeno, kot rekreacija in delno v sklopu turizma, ugotavljajo v gibanju.

Vodni športi potrebujejo za razvoj vrhunskega športa ustrezno infrastrukturo, ločeno od dnevnih kopalcev in rekreacijskih območij. Navsezadnje je pri Jadralni zvezi Slovenije verificiranih več kot 3.000 tekmovalcev. Športni dogodki pa deset do 14 dni napolnijo obalne turistične kapacitete.

Zahteve iz osnutka PPP, da se skupno obstoječe število priveznih mest v marinah, komunalnih privezih iz sidriščih ne more povečati, ker ne upošteva že predvidenih dodatnih območij komercialnih in komunalnih privezov, ki so delno že urejena ali načrtovana (npr. zahodno pristanišče v Izoli, novi komunalni privezi v Kopru), zaradi ureditve varnih privezov reševalnih plovil, več kot 1.000 prosilcev za komunalni privez v obalnih občinah, tudi 25 metrov oddaljenost objektov od obale, ki se predlagajo kot izjeme, so po mnenju izolskega gibanja pretirane.

Pričakujejo takojšen odziv in popravne aktivnosti

Pripombe, ki jih je Občina Izola vložila samostojno v okviru javne obravnave in naknadno predstavila na občinski seji, ocenjujejo kot pavšalne.

"Mnenja smo, da s PPP dolgoročno posegamo v prostor ter da je o teh posegih potrebno širše soglasje vseh zainteresiranih, zato pričakujemo takojšnji odziv in ustrezne popravne aktivnosti," zaključujejo v gibanju Ponosni na Izolo.