V letošnjem študijskem letu so javni študentski domovi razpisali 443 ležišč (80 za bruce, ki so prvič prestopili prag fakultet, in 363 za študnete, ki s študijem nadaljujejo). Dijaški domovi so razpisali 255 ležišč (104 za sprejem in 151 za podaljšanje bivanja). Zasebni študentski domovi so razpisali 99 ležišč (84 za sprejem, 15 za podaljšanje). Za subvencionirano bivanje pri zasebnikih je na voljo 545 ležišč (445 za sprejem, 15 za podaljšanje).

ŠOUP: potrebovali bi še 1.000 ležišč

"Vseh razpisanih ležišč je 1.342, potrebovali bi jih še najmanj med 800 in 1.000. Če upoštevamo, da je za sprejem brucev na voljo samo 713 ležišč, je jasno, da bo večina novih študentov prepuščena nepremičninskemu trgu," pravijo v ŠOUP. In cene? Vrtoglave. "Glede na gibanja na nepremičninskem trgu lahko cena dosega tudi 500 evrov na osebo ali več, če upoštevamo stroške, ki jih morajo študenti plačati poleg najemnine," izpostavljajo in dodajajo, da ni problem samo visoka cena.

"Ampak predvsem to, da se za visoko ceno oddajajo sobe, ki so nedostojne in v mnogih primerih celo neprimerne za bivanje. Zasebniki na potrošniškem trgu izkoriščajo študente in temu je potrebno narediti konec. To pa bo mogoče le tako, da se zagotovijo dodatne bivanjske kapacitete," so prepričani v primorski študentski organizaciji.

Natančnih podatkov, v katerih mestih – Koper, Izola, Piran, Ankaran – ponujajo zasebniki največ kapacitet, nimajo. Predvidevajo pa, da je največ nastanitev v Kopru, saj je največje mesto na Primorskem in študijsko središče. Poudarjajo, da so cene tako zelo visoke, da zasebniki ne razmišljajo preveč o lokaciji svoje nepremičnine in enostavno postavijo ceno že vnaprej izjemno tržno. "Imeli smo primere študentov, ki so študirali v Kopru in bivali v Piranu, ker so tam dobili cenejšo nastanitev. Lahko pa se zgodi tudi obratno," opisujejo.

Kot izpostavljajo pri ŠOUP, študenti niso redno zaposleni ljudje, zaslužijo samo s študentskim delom in si takega 'luksuza' ne morejo privoščiti, da bi iskali nepremičnino v bližini fakultete, ki jo obiskujejo. "Preverijo predvsem ceno in stanje nepremičnine, lokacija ni tako zelo pomembna."

Na žalost se je začelo dogajati tudi to, da se nekdo vpiše na fakulteto in ker ne najde nastanitve ali pa je ta predraga, se odloči študij opustiti.

Foto: posnetek zaslona spletna stran mojcimer.si

Pa še eno posebnost imajo nastanitve študentov na Obali. Zelo veliko lastnikov nastanitev pred začetkom poletne turistične sezone od študentov zahteva, da se izselijo. "Težko govorimo o številki, imamo pa komunikacijo s študenti, ki se jim to zgodi in nam zaupajo svoje zgodbe. Tu pomagamo, kolikor lahko, da so pogodbe pravilno pripravljene, da do tega ne bi prihajalo v tako veliki meri," pravijo pri ŠOUP, kjer zagotovljajo tudi Varuha študentovih pravic.

Na voljo je portal mojcimer.si, ki je namenjen študentom in sobodajalcem in je spletna posredovalnica študentskih sob.

ŠOUP: še vedno čakamo na obljubo ministra

Cena subvencionirane prehrane se v tem študijskem letu ni spremenila. Višina ubvencije je 4,02 evra, največja vrednost obroka je 9 evrov. "To pomeni, da je največje doplačilo, ki ga plača študent, 4,98 evra. Še vedno čakamo na obljubo ministra, ki je obljubil izredni dvig subvencije za 1 evro. Do danes ta obljuba ni bila realizirana."

Z gostinsko ponudbo so zadovoljni, saj morajo gostinci na razpisu izpolnjevati pogoje, ki jih sooblikuje Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Vsak obrok tako vključuje juho in solato. "Po našem mnenju je bilo veliko zavajanj na tem področju, ker so določene skupine zasledovale svoj interes, da prikažejo sistem subvencionirane študentske prehrane kot neučinkovit. Dejstva so nasprotna. Sistem nam zavidajo v tujini. Študenti, s katerimi se pogovarjamo, povedo, da so zadovoljni s sistemom. Zelo je potrebno paziti, ko se populistično navajajo določeni, v zvezi s študentsko prehrano, ki ne držijo. Izboljšave so vedno mogoče in verjamemo, da se lahko pestrost obrokov še poveča in morda bolj prilagodi skupinam, ki imajo prehranske motnje. Hkrati bi opozorili, da bi vsakršna radikalna sprememba lahko zmanjšala pestrost obrokov in to bi pomenilo slabšo študentsko prehrano za vse študente," so prepričani.

Po podatkih raziskave Evroštudent so bili stroški študenta v letu 2015 okoli 600 evrov, danes je ta številka veliko večja. Po podatkih Evroštudenta v letih od 2019 do 2021, stroški študija predstavljajo samo 12 odstotkov stroškov, ki jih ima študent, vse ostalo so stroški bivanja in drugi življenjski stroški.