Njegov primer ni osamljen. Clive Bury, ustanovitelj podjetja za zatiranje škodljivcev Cleankill, navaja, da se je število prijav glede podgan v zadnjih dveh letih povečalo za približno 20 odstotkov. Podobne trende beležijo po vsej Veliki Britaniji. Združenje British Pest Control Association (BPCA) je potrdilo, da je več kot polovica njihovih članov v zadnjih petih letih opravila več intervencij. Čeprav natančnega števila podgan ni mogoče določiti, ocene segajo od 10 do 120 milijonov. Samo v Veliki Britaniji so od leta 2023 do sredine letošnjega leta zabeležili več kot pol milijona prijav.

Težava pa ni omejena zgolj na Veliko Britanijo. Podoben porast beležijo tudi v ameriških mestih, kot so Washington, San Francisco in New York, pa tudi v Amsterdamu in Torontu. Podgane ne povzročajo le materialne škode, temveč predstavljajo resno grožnjo za zdravje, saj prenašajo bolezni, kot sta leptospiroza in hantavirus.

Višanje temperatur prinaša več podgan

Po mnenju Bobbyja Corrigana, urbanega strokovnjaka za glodavce, ki je svoje življenje posvetil proučevanju podgan, so podnebne spremembe eden glavnih razlogov za njihovo širjenje. Na število podgan sicer vplivajo tudi hitra prehrana, redkejši odvoz smeti in gradbena dela, a Corrigan poudarja, da so višje temperature odločilen dejavnik.

Njegova raziskava, objavljena letos v reviji Science Advances, je zajela 16 mest in pokazala jasno povezavo: večji kot je bil porast temperature, večja je bila tudi aktivnost podgan. V Washingtonu se je povečala skoraj za 400 odstotkov, v San Franciscu za 300, v New Yorku pa za 160 odstotkov. Ker podgane ne hibernirajo, jih lahko mraz ubije ali zmanjša število legel, milejše zime pa jim omogočajo neovirano razmnoževanje.

Podgane so tudi izjemno plodne – samica ima na leto približno šest legel s po 12 mladiči, ki spolno dozorijo že po devetih tednih. To pomeni, da lahko iz dveh podgan v enem letu nastane več kot tisoč potomcev. Mesta pa so za njih idealno okolje: asfalt in stavbe zadržujejo toploto, vse večja urbanizacija pa zmanjšuje naravna prebivališča in jih potiska bližje ljudem.

Presenetljiva 'supermoč' podgan

Eden od razlogov, zakaj je podgane tako težko nadzorovati, je njihova 'supermoč' – ne morejo bruhati. Zato so izjemno previdne pri novi hrani. "Najprej poskusijo le majhen košček. Ko ugotovijo, da se ne počutijo slabo, si mislijo: v redu, to lahko jem," pojasnjuje profesor Steven Belmain z Univerze Greenwich. Zaradi tega klasični strupi pogosto niso učinkoviti. Počasno delujoči strupi, kot so antikoagulanti, začnejo učinkovati šele po enem tednu, podgane pa so v zadnjih letih razvile genetske mutacije, ki jim omogočajo odpornost celo proti tem močnim kemikalijam.

V New Yorku, kjer živi okoli tri milijone podgan, so se problema lotili drugače. Leta 2023 so za mestno komisarko za podgane imenovali nekdanjo učiteljico Kathleen Corradi, ki je dobila nalogo ozaveščati prebivalce. Ustanovila je 'akademijo za podgane' spodbujala ljudi, naj sporočijo, če opazijo podgane. Najpomembnejša novost pa je bila uvedba obveznih zabojnikov za smeti, ki preprečujejo dostop podganam. "Prekinitev dostopa do hrane je ključ do trajnega zmanjšanja njihovega števila," je poudarila Corradi.

Prepolne kante in hitra hrana

Deratizator Alex Donnovan iz Croydona opozarja na prepolne smetnjake. "Hrane je preprosto preveč. Tudi če postavimo strup, ga ne bodo jedle. Preprosto jih ne zanima," pravi.

Višje temperature sicer pospešujejo rast njihove populacije, a odločilno vlogo imajo naše navade – od metanja ostankov hitre hrane do neustreznega ravnanja z odpadki. "Če bomo bolje skrbeli za naš mestni prostor, nam ne bo treba razpravljati o tem, kako biti do njih nečloveški," opozarja Corrigan. "Predolgo smo podgane ignorirali in jim pustili, da uidejo izpod nadzora … zdaj pa plačujemo ceno."