V Sloveniji prevladujejo mali oljkarji, ki niso tržno usmerjeni, vendar pa imajo veliko vlogo pri ohranjanju kulturne krajine in turizma, so v sporočilu za javnost zapisali na pristojnem ministrstvu. Dodali so, da številne nagrade slovenskim oljkarjem na mednarodnih tekmovanjih potrjujejo, da je slovensko oljčno olje vrhunske kakovosti.

Temu pritrjuje tudi ministrica za kmetijstvo Irena Šinko. Kot je izpostavila, sta količina slovenskega oljčnega olja in cena neprimerljivi z večjimi državami proizvajalkami, lahko pa je to konkurenčno s kakovostjo. "Interes oljkarjev za proizvodnjo visoko kakovostnega oljčnega olja se kaže v večletni proizvodnji ekstra deviškega oljčnega olja Slovenske Istre z zaščiteno označbo porekla," je pristavila.

Istro kot regijo nekateri poznavalci uvrščajo na prvo mesto po kakovosti oljčnih olj na svetu. "A kmetovanje in sama pridelava olja tam nista enostavna zaradi zahtevnega geografskega terena, zgodnejšega obiranja oljk in specifičnega sortimenta, ki v teh posebnih razmerah dajejo kakovostna olja. Zaradi teh dejavnikov tudi masovna proizvodnja ni mogoča," so še poudarili na ministrstvu.

Po njihovih podatkih samooskrba z oljčnim oljem v povprečju znaša 25 odstotkov. V dobrih letinah je mogoče proizvesti tudi do 1000 ton olja, v zadnjih letih pa je bilo zaradi neugodnih vremenskih razmer ali oljčne muhe več slabih letin. Površina oljčnikov v EU obsega štiri milijona hektarjev, od tega v Sloveniji le 2500 hektarjev. Delež proizvodnje slovenskega oljčnega pa predstavlja le 0,02 odstotka svetovne proizvodnje.

Za slovensko kmetijstvo so značilna majhna kmetijska gospodarstva, saj jih ima 75 odstotkov manj kot 0,3 hektarje oljčnikov, njihova skupna površina pa predstavlja 0,3 odstotke vseh kmetijskih zemljišč. Večina oljčnikov je v Slovenski Istri (96 odstotkov), oljke pridelujejo tudi na Goriškem, v Goriških Brdih, Vipavi in na Krasu. Z redno obnovo ali novimi zasaditvami bi se skupna površina oljčnikov lahko povečala do 3000 hektarjev, so še ocenili na pristojnem ministrstvu.

Na Inštitut za nutricionistiko pa so ob svetovnem dnevu oljk opozorili na pozitivne vidike uživanja oljčnega olja. Ta namreč vsebuje veliko koristnih nenasičenih maščob in malo neželenih nasičenih maščob, pri katerih se priporoča omejevanje uživanja. "Med oljčnimi olji je najbolj kakovostno ekstra deviško oljčno olje, ki lahko vsebuje visoke količine vitamina E in zdravju koristnih polifenolov, ki prispevajo k zaščiti lipidov v krvi pred oksidativnim stresom," so izpostavili.

Kot je pojasnil Igor Pravst iz Inštitut za nutricionistiko, je izmed vseh olj edino pri oljčnem olju dovoljeno uporabljati takšno zdravstveno trditev, a le če je vsebnost polifenolov dovolj visoka. Mnoga ekstra deviška oljčna olja so po njegovih besedah tudi izjemno bogat vir vitamina E in drugih koristnih snovi. "Raziskave na našem inštitutu so na primer pokazale, da oljčno olje predstavlja celo enega najboljših naravnih virov koencima Q10. Podatki raziskav kažejo, da je vsebnost antioksidantov v različnih oljčnih oljih zelo različna. Na to vpliva mnogo dejavnikov, med drugim sorta, pogoji rasti in obiranja ter predelave v olje, nenazadnje pa tudi pogoji hranjenja in starost olja," je izpostavil.

Glede na klimatske pogoje, prst in gojene sorte ima slovensko oljčno olje značilno grenčino in je zelo cenjeno v kulinariki, pomembno vlogo pri tem, da slovenski oljkarji dosegajo izjemne uspehe tudi na mednarodnih tekmovanjih, pa ima, kot so še pojasnili na inštitutu, tudi njihova zavzetost, s katero prednost dajejo kakovosti.

Večkrat nagrajeni slovenski oljkar Vanja Dujc, sicer tudi član kmetijske zadruge Olea, je ob tem poudaril, da zaradi usmeritve h kakovosti oljke obirajo pri nižji stopnji zrelosti, "kar nam omogoča proizvodnjo vrhunskih oljčnih olj, pri čemer pa je proizvedena količina lahko bistveno manjša, kot bi bila pri kasnejšem obiranju".

Da bo imelo zaužito oljčno olje najugodnejše učinke na zdravje, na Inštitutu za nutricionistiko potrošnikom priporočajo uporabo čim bolj svežih oljčnih olj, katera je treba hraniti v zaprti stekleni embalaži ter v temnem in hladnem prostoru. Rok trajanja deviških oljčnih olj je 18 mesecev od proizvodnje. "Polifenoli v oljčnem olju so tudi termično občutljivi, zato se uporaba vrhunskih oljčnih olj še posebej priporoča pri pripravi jedi, kjer segrevanje ni potrebno, denimo za solate in druge hladne jedi," so še opozorili.