Dezertifikacija oziroma degradacija zemljišč v sušnih, polsušnih in suhih subhumidnih območjih je ena največjih okoljskih groženj sodobnega časa in pomeni globalni izziv, ki zahteva usklajeno delovanje mednarodne skupnosti. Povzročajo jo predvsem človekove dejavnosti in podnebne spremembe, njene posledice pa najbolj občutijo najrevnejše skupnosti na svetu.

Dr. Maja Podgornik, predstojnica Inštituta za oljkarstvo in Inštituta za vinogradništvo in vinarstvo ZRS Koper, je povedala: "Na obeh inštitutih se s svojimi raziskavami aktivno vključujemo v iskanje rešitev za večjo odpornost kmetijstva na sušo. Z raziskavami tal, namakanja, trajnostnih pridelovalnih praks in prilagajanja oljkarstva in vinogradništva podnebnim spremembam prispevamo k ohranjanju rodovitnosti tal, učinkoviti rabi vode ter dolgoročni trajnosti oljkarstva, vinogradništva in mediteranske krajine."

UNESCO ob obeleženju svetovnega dne poudarja pomen individualne odgovornosti, saj prav vsakodnevne odločitve o tem, kaj kupujemo, jemo, pijemo, nosimo in kako potujemo, neposredno vplivajo na rabo zemljišč in naravnih virov. Trajnostne izbire posameznikov zato pomembno prispevajo k ohranjanju ekosistemov ter preprečevanju nadaljnje degradacije okolja in širjenja puščavskih območij.

Ob tem je predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije ZRS Koper dr. Jerneja Penca izpostavila: "A prispevki posameznikov so le del tega, kar se mora zgoditi. Naši sistemi upravljanja z vodami morajo biti oblikovani tako, da z vodo vedno ravnamo spoštljivo. Raziskave in projekti sodelovanja, ki jih vodimo na našem inštitutu, zlasti projekta NATURGO in LIFE4ADAPT, izboljšujejo razumevanje načinov, s katerimi lahko mesta bolje upravljajo z vodami, in krepijo sposobnosti obalnih mest, da na naravi temelječe rešitve uvajajo v svoje prakse. Posebej se v projektu RISTANC ukvarjamo tudi z upravljanjem morja, ki predstavlja največji vodni sistem našega planeta."

Pred nami je torej dvojni izziv: sprejemati odgovorne odločitve v vsakdanjem življenju in hkrati vzpostavljati politike, prakse in sisteme upravljanja, ki bodo zagotavljali trajnostno rabo zemljišč in vodnih virov. Boj proti dezertifikaciji in suši bo uspešen le, če bomo odgovornost prevzeli vsi – posamezniki, lokalne skupnosti, raziskovalne ustanove, gospodarstvo in odločevalci.