Skupino so na pobudo premierja ustanovili kot medresorski operativni organ za odzivanje na porast nevarnega, predvsem nasilnega vedenja med otroki in mladostniki, so sporočili iz premierjevega kabineta. Njen cilj pa bo zagotoviti usklajen medresorski pristop, oblikovati zakonodajne in sistemske rešitve, spremljati izvajanje ukrepov in predlagati izboljšave, okrepiti podporo strokovnim delavcem, družinam in šolam in pripraviti analize, poročila in strokovna mnenja za vlado.

Kot je po srečanju v izjavi za medije dejala vodja skupine Vesna Švab z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), bo skupina poleg analize stanja pripravila tudi pregled že obstoječih uspešnih in kakovostnih programov, ki so trenutno med sabo slabo povezani. V skupino bodo vključili tudi otroke in mladostnike z nevarnim vedenjem, ker so po besedah Švab bistveni za razvoj ustreznih programov za njihovo obravnavo in pomoč.

Na sestanku so poleg stroke sodelovali tudi predstavniki ministrstev za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za vzgojo in izobraževanje, za zdravje, za pravosodje in Varuha človekovih pravic. Predstavniki vseh ministrstev, svojcev in stroke so se po besedah Švabove strinjali, da je treba k problemom pristopiti povezano in najprej narediti najbolj očitne korake, da bodo takšni otroci lahko pomoč dobili takoj. Predlagajo vzpostavitev urgentne službe, ki bo najbolj ranljive dosegla "brez zastojev" pri obravnavi, ter mrežo socialnih in šolskih služb.

Predlagane urgentne službe bi bile tako potrebne tudi v primeru nedavnega medvrstniškega nasilja v Novem mestu. Urgentna služba bi lahko ocenila, kaj je bilo z otrokom narobe, da bi razumeli, za kaj je šlo, preden določimo krivca. Službe bi v nadaljevanju lahko posegle tudi v otrokovo domače okolje in pomagale družini, je dejala. Dopolniti pa je treba tudi druge dele sistema, predvsem na področju interneta, je poudarila.

Direktorica Vzgojnega zavoda Planina Leonida Zalokar je dejala, da bo zadovoljna, ko se bo kaj naredilo. Ob tem je spomnila, da so zavodi obsežno raziskavo naredili že leta 2010. Zavodi so podali tudi priporočila in predloge dopolnitev in sprememb zakonodaje. Ker si nihče ne upa nič prepovedati, zahtevati in omejiti, dobimo "podivjane mladostnike". Zato je po njenem mnenju treba spremeniti ideologijo, mentaliteto in redefinirati starševstvo.

Sestanka se je udeležila tudi Aleksandra Branke, mamica otroka, ki je že pri treh letih kazal problematične čustvene in vedenjske vzorce. "Tako se je začela 12 let dolga agonija, kjer si nas je sistem dobesedno podajal," je dejala. Obiskali so 20 različnih strokovnjakov, preden je otrok, ko je bil star 16 let, prišel v strukturirano obravnavo in začel spreminjati. Predlaga pripravo seznama vzorcev problematičnega vedenja, na podlagi katerih bi družina prešla v opazovanje. Ko pride do akutnega stanja, pa se mora na sistemski ravni vzpostaviti celostna obravnava.

V mesecu dni se bo skupina po besedah Švab sestala ponovno in določila prioritete.