Kot je pojasnila univerzitetna profesorica, ki deluje na področju jezikoslovja, istrskoslovenskega in istrskobeneškega narečja ter romanske etimologije, dr. Suzana Todorović, "Istrani slovanskih korenin z besedo forešti označujejo priseljence na splošno". "Predvsem pa priseljence, ki so se od konca druge svetovne vojne dalje začeli priseljevati iz drugih držav nekdanje skupne države ter vse Slovence, ki so prišli iz različnih drugih slovenskih regij," je dodala. 

A kljub vsemu obstaja tudi nekaj nejasnosti ko se vprašamo, kdo je pravi Ištrijan. Beseda forešt namreč ni avtohtona beseda, temveč tuja in prevzeta iz romanskega jezikovnega okolja. 

Meje istrske identitete sovpadajo s teritorijem, kjer se govorijo istrski dialekti. Še posebej je zanimivo, da so istrska mesta po letu '45 bila dejansko prazna, saj so se romansko govoreči izselili. Takrat naj bi v Istro množično prišli forešti.

Dr. Suzana Todorović pa ob tem pojasnjuje: "Skoraj z gotovostjo lahko govorimo, da so vsi Istrani, ki so se nekoč priselili – o tem priča bogata zgodovina priseljevanja – za nekoga bili forešti. Morda lahko sklepamo, da bodo današnji forešti nekomu, ki se bo preselil v Istro pravili, da so forešti."

Kaj pa o tem, kdo so forešti, menijo sprehajalci po koprskih ulicah, si oglejte v spodnjem prispevku.