Odločitev ustavnega sodišča, ki je dovolilo zakonodajni referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, je bila pričakovana, je na družbenih omrežjih objavil premier Janez Janša. Ocenil je, da ustavno sodišče brani škodjivo stanje, ki ga je povzročila levičarska politika.
JANŠA PO ODLOČITVI USTAVNEGA SODIŠČA: "Branijo od levičarske politike povzročeno škodljivo stanje"
Slovenija
Pričakovano. Branijo od levičarske politike povzročeno škodljivo stanje, zaradi katerega nas je Hrvaška prehitela po neto plačah. Kje je modrost @UstavnoSodisce iz decembra 2012?
— Janez Janša (@JJansaSDS) August 3, 2026
Ljudstvo bo sedaj odločilo, ali želi nižje davke, cenejšo hrano, višje plače in pokojnine. https://t.co/sCNPQRoTWi
"Pričakovano. Branijo od levičarske politike povzročeno škodljivo stanje, zaradi katerega nas je Hrvaška prehitela po neto plačah. Kje je modrost ustavnega sodišče iz decembra 2012?" je na omrežju X zapisal predsednik vlade in stranke SDS Janša.
"Ljudstvo bo sedaj odločilo, ali želi nižje davke, cenejšo hrano, višje plače in pokojnine," je dodal.
Ustavno sodišče je decembra 2012 med drugim odločilo, da bi bila referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank protiustavna. Sindikati javnega sektorja so nato umaknili pobudo za začetek postopkov za razpis referenduma o zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014.
Z danes objavljeno odločbo je ustavno sodišče razveljavilo sklep DZ, da zakonodajni referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni dopusten.
Med drugim je namreč presodilo, da zakon v primeru, da vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa slednje po obsegu ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna (tudi sistemska) vprašanja, kot celota ni zakon v smislu 90. člena ustave. Ta določa, v katerih zakonodajni referendum ni dopusten.
Pobudo za referendum so ob podpori civilne družbe in opozicijskih strank v DZ vložili sindikati. DZ je nato sklenil, da zakonodajni referendum o tem zakonu ni mogoč. Glavni argument je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, interventni zakon pa da vprašanja davkov ali obveznih dajatev ureja v več kot polovici členov.
