V zvezi z OPPN 'Ob Belokriški' že potekajo sodni postopki, saj so nekateri lastniki zemljišč vložili visoke odškodninske tožbe proti občini, kar pripisujejo razveljavitvi odloka. Občina meni, da jo ponovna uveljavitev odloka in dodatna lokacijska preveritev, sprejeta na zadnji seji občinskega sveta, postavljata v ugodnejši položaj za nadaljnje postopke.

Spodrsljaj in zadrega ministrstva za naravne vire in prostor

Na seji piranskega občinskega sveta je bilo povedano, da je občina pred obravnavo sklepa o lokacijski preveritvi 'Ob Belokriški' zaprosila nosilce urejanja prostora za mnenja. Do zakonskega roka (5. marca) je prejela samo mnenje Rižanskega vodovoda, medtem ko je dopis Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) prispel šele 18. marca, izven zakonskega roka. Ministrstvo je v dopisu zapisalo, da je postopek nezakonit in zato mnenja ni izdalo.

Piranski župan Andrej Korenika

Se je pa ministrstvo pri tem sklicevalo na ne najnovejšo verzijo Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3), kar je sprožilo vprašanja o pravilnosti pravne podlage. Kasneje je ministrstvo posredovalo dopolnitev mnenja, s čimer je popravilo napako in uskladilo stališče z veljavno zakonodajo. ZUreP-3 je stopil v veljavo leta 2021 in bil od takrat večkrat noveliran (nazadnje z ZUreP-3B leta 2024), prinaša posodobljene postopke za pripravo prostorskih aktov, vključno z OPPN. To vključuje tudi določbe o sodelovanju z nosilci urejanja prostora in javnostjo, kar je v tem primeru pomembno zaradi zgodovine spora.

Državni zbor pred novim letom piransko občino rešil prostorske blokade

Odvetnik dr. Aleksij Mužina je v zvezi s tem na seji povedal, da je bila Občina Piran konec lanskega leta med 22 slovenskimi občinami, ki so se soočile z grožnjo, da njihovi prostorski akti zaradi ZUreP-3 prenehajo veljati 31. decembra, saj še nimajo občinskega prostorskega načrta (OPN). A Državni zbor je na nujni seji tik pred novim letom sprejel novelo ZUreP-3B, ki je veljavnost aktov podaljšala do oktobra 2026. "S 1. januarjem 2025 lahko 22 občin zadiha, saj so stari akti dobili status OPN," je pojasnil Mužina. Brez te spremembe lokacijske dejavnosti na teh območjih ne bi bile mogoče.

Je pa ob tem izpostavil, da na ministrstvu niso poznali spremembe tega zakona: "Vsi imamo dostop do Uradnega lista, kjer piše, da so piranski akti veljavni do oktobra 2026." Se pravi, da je bil postopek zakonit, saj novela ZUreP-3B zagotavlja pravno podlago.

Mišič: "Odgovorni smo vsi, a na koncu ne odgovarja nihče"

"Ministrstvo je 'zaspalo' ob spremembi zakona. Z novim dopisom, ki ga je občina prejela ta teden, je ministrstvo priznalo svojo napako, za katero so se tudi opravičili,“ nam je povedal občinski svetnik Gašpar Mišič.

Ob obravnavi te točke na seji občinskega sveta je Mišič izpostavil širšo problematiko odgovornosti v odločitvah, ki jih sprejemajo lokalne oblasti: "Smo vsi odgovorni, je velikokrat slišati. Kakšna je naša odgovornost? Ali je že kdaj kakšen občinski svet odgovarjal za svoja dejanja? So izolski občinski svetniki kdaj odgovarjali, ker je morala občina pred leti več milijonov evrov odškodnine plačati podjetju, ker so na silo spremenili nek prostorski akt in ustavili gradnjo? Ali je to normalno? Odgovorni smo vsi, a na koncu ne odgovarja nihče. Sodni postopki tečejo po svoje, mi ne vemo, kaj se bo na koncu zgodilo."

Piranski občinski svetnik Gašpar Mišič

Mišič je poudaril kontinuiteto in soodgovornost v občinskem upravljanju: "V vsakem mandatu vsak župan, vsak sklic občinskega sveta podeduje nekaj. Mi vsi smo v štafeti soodvisni in soodgovorni. Razvoj naše občine je odvisen od nas in mi smo z razvojnimi načrti, ki jih sprejemamo danes, odgovorni do bodočih generacij." Ob tem je izrazil kritiko nad samo birokracijo: "Zakaj enostavno, če lahko zakompliciramo? Že tako nam grenijo življenje raznorazni zakoni. Mi smo preregulirana država. Nimamo možnosti razvoja, ker en akt ovira drugega. V Piranu imamo sedaj mladega župana, ki hoče nekaj narediti in premakniti. Mene je presenetil pozitivno. Sedaj ga bomo mi ovirali, ker si želi nekaj narediti in ob tem išče pravne rešitve?"

Kasneje v pogovoru z nami, je Mišič pojasnil, da je bila razveljavitev OPPN 'Ob Belokriški' s strani ustavnega sodišča posledica proceduralne napake in ne vsebine: "Ustavno sodišče se ni spuščalo v vsebino. Postopek sprejemanja tega akta je potekal pravilno, potekala je javna razprava, upoštevani so bili tudi predlogi občanov." Je pa po njegovih besedah zaradi razveljavitve OPPN to območje ostalo v negotovem položaju.

Mišič kritičen do pretirane regulacije

"Preregulirana država smo. Za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebuješ dve leti. In prav vsak se lahko 'vtakne' v postopek. Tudi s strani državne politike prihajajo samo davki, nobenih poenostavitev, razvojne miselnosti, zaradi česar zaostajamo v razvoju," je poudaril.

Na vprašanje, ali podpira potezo občine, je odgovoril: "Sam sem v dilemi, če je to prav. Vendar moraš zaupati strokovnjakom. Če že izbiram, ali bom podprl komplikacijo ali enostavnost, bom podprl, kar diši po hitrejšem razvoju. Sem na strani razvoja in manj na strani birokracije. Kjer je volja, je tudi pot."

V nadaljevanju je poudaril, da ima Slovenija največ ministrstev med evropskimi državami: "Manjši kot smo, bolj smo številčni v nesmiselnih odločitvah. En župan bi lahko vodil celo državo. Slovenija je geostrateška priložnost, ki nam jo je ponudila narava, a ne znamo izkoristiti njene geopolitične moči. Ne zavedamo se je. Ležimo med vzhodom in zahodom, a namesto da bi razprli jadra, čakamo, da zgradimo motor. Veter piha vsak dan, mi pa na prepihu ne jadramo proti razvoju.“

Ozadje OPPN 'Ob Belokriški'

OPPN 'Ob Belokriški' je bil prvič sprejet leta 2018, a razveljavljen po pritožbi Civilne iniciative Piran in občinskega svetnika Davorina Petarosa. Občani so takrat zbrali dovolj podpisov za referendum, vendar je župan Bossman odlok podpisal pred glasovanjem, kar je privedlo do odločitve ustavnega sodišča.

Načrt OPPN 'Ob Belokriški' predvideva preureditev središča naselja Beli Križ nad Portorožem z ureditvijo cestnega omrežja, pešpoti, pločnikov ter gradnjo pretežno stanovanjskih objektov z določenimi merili. Občina priznava, da je ustavno sodišče odlok upravičeno razveljavilo zaradi prehitre objave leta 2018, a poudarja, da je bila vsebina ustrezno preverjena na javnih razgrnitvah. Kljub pričakovanju novih sodnih sporov občina verjame, da bo dokazala zakonitost svojega ravnanja.