BDP v drugem četrtletju s 13-odstotnim padcem

Statistični podatki so tako potrdili, da se je Slovenija zaradi negativnih učinkov zaprtja gospodarstva in javnega življenja za zajezitev širjenja novega koronavirusa znašla v tehnični recesiji. BDP je padec namreč zabeležil že drugo četrtletje zapored. Po desezoniranih podatkih je na četrtletni ravni upadel za 9,6 odstotka, v medletni primerjavi pa za 12,9 odstotka. V prvi polovici leta skupno je BDP medletno upadel za 7,9 odstotka. 

V prvem letošnjem četrtletju, na koncu katerega je vlada razglasila epidemijo in ustavila javno življenje, je bil po popravljenih podatkih realno za 2,5 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani, po desezoniranih podatkih pa za 3,7 odstotka. Na četrtletni ravni je v prvem trimesečju upadel za 4,8 odstotka.

Podatki za drugo četrtletje so tako potrdili okvirne napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta je konec junija ocenil, da bi lahko padec v tem obdobju, ko so bili omejitveni ukrepi zaradi epidemije covida-19 na vrhuncu, znašal od 13 do 15 odstotkov.

Na medletni ravni je padec slovenskega BDP na nekoliko nižji ravni kot v evropskem območju oz. celotni EU. Tam sta bili številki pri -15,0 oz. -14,1 odstotka.

Umar

A že v tretjem trimesečju so se razmere v pomembnem delu gospodarstva začele izboljševati, na kar kažejo tako makroekonomski podatki kot anketne raziskave med podjetji in potrošniki. V celotnem 2020 naj tako padec BDP v odsotnosti novih večjih šokov po napovedih domačih in mednarodnih ustanov ne bi presegel osmih odstotkov.

Državni proračun v sedmih mesecih z 2,2 milijarde evrov primanjkljaja

Proračunski prihodki so bili od primerljivih lanskih nižji predvsem zaradi padca davčnih prihodkov v času epidemije covida-19. Ti so skupaj znašali 4,2 milijarde evrov in so bili za 15,1 odstotka nižji, so danes sporočili z ministrstva za finance. Prihodki so znašali 5,1 milijarde evrov oz. 12,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, dinamika njihovega upadanja pa se je nekoliko upočasnila. Odhodki so znašali 7,3 milijarde evrov oz. 25,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Dohodnina je bila v sedmih mesecih od primerljive lanske nižja za 16,4 odstotka in je znašala 554,1 milijona evrov. Padec je predvsem posledica ukrepov vlade, ki je davčne zavezance po razglasitvi epidemije oprostila plačevanja nekaterih davčnih obveznosti.

Davek od dohodka pravnih oseb je znašal 403,7 milijona evrov in je bil nižji za 36 odstotkov, DDV pa je bil nižji za 13,4 odstotka in je znašal 1,9 milijarde evrov. Prihodki od pobranih trošarin so znašali 741 milijonov evrov in so bili za 14,1 odstotka nižji kot v prvih sedmih mesecih lani.

Med odhodki so se obveznosti za plačilo plač in prispevkov v opazovanem obdobju v primerjavi z enakim obdobjem lani povišale za 9,1 odstotka na 857,8 milijona evrov. To povišanje je deloma posledica učinka rednih napredovanj in izvajanja dogovora o plačah ter drugih stroških dela v javnem sektorju s konca 2018. Deloma pa se v tem obdobju poznajo že izplačila za dodatek za rizične razmere in za dodatek za nevarnost ter posebne obremenitve dela zaradi epidemije covida-19. Do konca julija je bilo na podlagi zahtevkov za ta namen izplačanih 152,6 milijona evrov.

Transferji posameznikom in gospodinjstvom so se zaradi ukrepov za ublažitev posledice epidemije povečali za 25 odstotkov na nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov, drugi tekoči transferji (občinam, v sklade socialnega zavarovanja in v javne zavode) pa za 23,8 odstotka na skoraj 2,5 milijarde evrov. Subvencije so zaradi ukrepa subvencioniranja čakanja na delu narasle za 302,5 odstotka na skoraj 1,1 milijarde evrov.

Investicijski odhodki in transferji so medtem glede na lansko sedemmesečje upadli za 11,1 odstotka na 311,4 milijona evrov.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v prvih sedmih mesecih zabeležila približno 10,4 milijarde evrov prihodkov in 12,6 milijarde evrov odhodkov.

Slovenija avgusta z 0,1-odstotno deflacijo

Cenejši naftni derivati so k letni deflaciji prispevali 1,1 odstotne točke. Cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale povprečno za 21,2 odstotka, pri čemer so bile cene bencina za 23,1 odstotka nižje kot pred letom dni, cene dizelskega goriva pa za 19,5 odstotka. Cene tekočih goriv so se znižale za 15,9 odstotka.

K mesečni deflaciji pa so 0,1 odstotne točke prispevale za 1,5 odstotka nižje cene oblačil in obutve. Enak delež so k deflaciji prispevale še preostale avgustovske pocenitve.