Tržaško morje so te dni preplavile meduze.

"Gre za meduze, katerih klobuk običajno doseže premer do 40 centimetrov, v posameznih primerih pa lahko zraste celo do 90 centimetrov. Njihova značilna temno modrikasta ali vijoličasta obarvanost jih naredi še posebej opazne v vodi," je za TV Koper povedala dr. Andreje Ramšak z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. Po njenih besedah naj bi jih morski tokovi zanesli v tržaško pristanišče, kjer so trenutno v velikem številu, slej ko prej pa jih bomo zagotovo opazili tudi pri nas.

Čeprav ob slovenski obali za zdaj ni opaziti podobne koncentracije, to še ne pomeni, da teh organizmov v našem morju ni. Kot pojasnjuje stroka, se lahko zadržujejo na odprtem morju, vetrovi in tokovi pa jih lahko kadarkoli prinesejo bližje obali. Spomin na množične pojave iz let 2022 in 2023 je še svež, zato se pojavlja vprašanje, kaj lahko pričakujemo letos. Po ocenah strokovnjakov je velika verjetnost, da bodo klobučnjaki prisotni tudi letos, ni pa mogoče napovedati, v kolikšni meri se bodo približali obali, poroča TV Koper.

Da je pojav meduz v našem morju težko napovedati, so strokovnjaki opozarjali že lani, ko smo na našem portalu o tem poročali večkrat. Aprila lani so obiskovalci poročali o nenavadni meduzi z izjemno dolgimi lovkami v izolski marini, za katero so strokovnjaki ocenili, da gre najverjetneje za kompasno meduzo (Chrysaora hysoscella).

Ta vrsta lahko povzroči boleč ožig, čeprav praviloma ne predstavlja večje nevarnosti za človeka. Strokovnjaki so ob tem opozorili, da dotikanje meduz ni priporočljivo, v primeru stika pa svetujejo spiranje z morsko vodo in po potrebi tudi zdravniško pomoč ob močnejših reakcijah.

Junija lani so kopalci opažali meduze v slovenskem morju, ob tem pa nam je dr. Martin Vodopivec z Morske biološke postaje Piran pojasnil, da njihovega pojavljanja ni mogoče napovedati za več kot nekaj dni vnaprej. Na to vpliva več dejavnikov, med drugim temperatura morja, morski tokovi in razpoložljivost hrane, pomembno vlogo pa imajo tudi naravna ciklična nihanja populacij.

Meduza, posneta v Fornačah 28. aprila.

Kot so takrat poudarili na Morski biološki postaji Piran, so meduze sicer naravni del morskega ekosistema, vendar so njihovi množični pojavi danes pogostejši kot nekoč, tudi zaradi segrevanja morja. Občutek, da jih je več, tako ni zavajajoč.

Kaj bo prineslo letošnje poletje, za zdaj ostaja odprto vprašanje. Bo tržaški scenarij dosegel tudi slovensko obalo ali bodo meduze ostale dlje od kopalcev, pa bo v veliki meri odvisno od vetrov in morskih tokov.