Kot je po zaključku seje povedal Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), so danes znova poudarili, da predlani davčni paket ne bo povečal produktivnosti in privlačnosti slovenskega poslovnega okolja za tuje vlagatelje in privabljanje kadrov. "Naše mnenje je še vedno, da gre za kozmetično krpanje nekaterih zakonov, da je paket nesistematičen in nedomišljen, da ne prinaša gospodarstvu skoraj nič novega," je opozoril. Poskus razvojne kapice sicer pozdravljajo, a opozarjajo, da ta velja samo za tuje rezidente. "Izrazili smo pomislek, da bi lahko s tem zakonom spodbudili več domačih strokovnjakov, da se ti najprej zaposlijo v tujini in se potem kot tuji rezidenti vrnejo k nam," je pojasnil Gorenšček.

Podpore delodajalske strani prav tako niso dobile višje trošarine na sladke pijače. Po njihovi oceni gre za "nedomišljeno potezo", pri kateri pogrešajo določitev namenskega zbiranja in porabe zbranih sredstev.

Sindikalna stran pa predlog davčnih sprememb vidi kot zelo pomemben korak pri urejanju trga dela, zmanjševanju prekarnosti in zagotavljanju večje pravičnosti. Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je omenil spremembe sistema normirancev. "Ni pravično, da zaposleni plačujejo od svojih plač višje prispevke kot nekdo, čigar prihodek je recimo 100.000 evrov," je dejal in izrazil pričakovanje, da bo kmalu prišlo tudi do tega, da bodo vsi samostojni podjetniki plačevali prispevke od dejanskih prihodkov.

ESS je obravnaval tudi predlog ministrstva za finance glede uskladitve dohodninskih razredov in olajšav, čemur sta nasprotovali tako delodajalska kot sindikalna stran. Oboji so prepričani, da predvideni znesek olajšav ne bi pokril niti minimalnih življenjskih stroškov na letni ravni. "Če so minimalni življenjski stroški na letni ravni nekaj čez 8300 evrov, bi v tem primeru davčna olajšava znašala približno 5100 evrov, kar pomeni, da bi še vedno ostala razlika med minimalnimi življenjskimi stroški in tem, kolikor bi država priznala olajšavo," je ponazoril Zorko.

Socialni partnerji so se seznanili s poročilom o izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot je poudaril Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, gre za pomemben zakon, glede katerega pa je bilo zelo malo socialnega dialoga, njegova obravnava na ESS pa se ni zaključila tako, kot bi se morala. Sindikati so na seji predvsem opozorili na izzive, ki se pojavljajo pri njegovi implementaciji, kot je pomanjkanje kadrov v zavodih, ki bodo izvajali dolgotrajno oskrbo. Na seji so se dogovorili za ustanovitev strokovnega odbora, ki bo spremljal implementacijo zakona o dolgotrajni oskrbi. V roku 30 dni pričakujejo analizo ministrstva za solidarno prihodnost, na podlagi katere bodo nato lahko delojemalci in delodajalci pripravili priporočila.

Socialni partnerji so medtem precej bolj enotni glede prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu. Tako je bilo doseženo soglasje vseh treh strani glede osnutka o pravici bolnikov po prebolelem raku in določenih drugih boleznih do enakega dostopa do zavarovanih in kreditnih produktov. 

Člani ESS so danes razpravljali tudi o izsledkih zadnjih raziskav, ki so potrdile padec bralne pismenosti pri slovenskih otrocih. Da bi obrnili trend padanja kakovosti in krize v šolstvu, so pristojnemu ministru predlagali, da v trenutno odprt sistemski zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja dodajo določbo, ki bi zagotovila najnižji delež financiranja v bruto domačem proizvodu za področje vzgoje in izobraževanja, kar že ima denimo področje znanosti.