Z zunanjostjo se bosta objekta aktivno povezovala z lokalnim okoljem: na fasadah bodo uporabili lokalni kamen in les, objekt pa bo obdajal privlačen javno dostopen park z avtohtonim rastjem. Les na fasadah bodo uporabili na tradicionalen način: kot senčilo, pergolo in vertikalni 'latnik' za podporo rastočim plezalkam in vinski trti. Notranjost objekta bo oblikovana po principu restorativnega in ergonomskega oblikovanja, ki je eden glavnih raziskovalnih principov inštituta. S pomočjo vidnih lesenih površin, prijetne akustike in osvetlitve bo poskrbljeno za zdravo in inovativno delovno okolje. Notranji atrij, ki bo povezoval vsa nadzemna nadstropja, bo omogočal aktivno komunikacijo in občutek pripadnosti med zaposlenimi.

Stavba je zasnovana kot raziskovalni projekt per se , zasnovali in projektirali so jo raziskovalci inštituta, zato bo mogoč nenehen monitoring, ki bo obsegal opazovanje trdnosti in trajnosti lesa na zunanjosti in v notranjosti objekta, številne meritve prehodov temperature in vlage, obnašanja konstrukcijskih sistemov, ugotavljanja zdravju prijaznih rešitev ter ergonomije na delovnih mestih.

Dogodek se je nadaljeval s pregledom raziskovalnega dela, novih projektov in petih raziskovalnih skupin v InnoRenew CoE. Najprej je dr. Michael Burnard  predstavil delo raziskovalne skupine za človekovo zdravje v grajenem okolju: "Delo te skupine vodi k srečnejši, bolj zdravi in produktivnejši družbi, saj zagotavlja, da bodo naše zgradbe omogočile več kot zgolj najosnovnejše potrebe in nas bodo tesneje povezale z naravnim okoljem ." 

Dr. Anna Sandak, vodja raziskovalne skupine za modifikacijo lesa, je v svojem nagovoru zagotovila, da z raziskavami in projekti, s katerimi se ukvarjajo v skupini, spodbujajo večjo uporabo premalo izkoriščenih vrst lesa, nove načine uporabe lesa in drugih obnovljivih materialov ter napredne tehnike za karakterizacijo materialov in njihovih obdelav.

V raziskovalni skupini za informacijske in računalniške tehnologije, ki jo vodi dr. Miklós Krész, trenutno delajo na dveh zagonskih projektih InnoRenew CoE ter na petih dodatno pridobljenih projektih, s katerimi si prizadevajo izboljšati digitalizacijo industrijskega in človekovega okolja, povezanega z obnovljivimi materiali in trajnostnimi stavbami na ravni proizvodov in postopkov.

Raziskovalna skupina trajnostne gradnje z obnovljivimi materiali pa se osredotoča na sistemsko načrtovanje zgradb z leseno konstrukcijo. Dr. Iztok Šušteršič se skupaj s svojo ekipo ukvarja s ključnimi izzivi grajenega okolja, kot so izboljšanje splošne trajnosti gradnje in stavb z racionalno rabo lesa in drugih obnovljivih materialov ter izboljševanje inženiringa v lesenih stavbah, ki omogoča uporabo lesa v visokih stavbah in ustvarjanje prilagodljivih prostorov za hitro spreminjajoče se prebivalstvo.

Nazadnje je dr. David DeVallance predstavil delo raziskovalne skupine za kompozite iz obnovljivih materialov in poudaril, da je ključni cilj te skupine izboljšati inovacije pri obnovljivih kompozitih, na podlagi katerih bi iz premalo cenjene in izkoriščene biomase lahko razvijali kompozite z dodano vrednostjo.

Ob obletnici je zaposlenim čestital tudi rektor Univerze na Primorskem dr. Dragan Marušič in izrazil zadovoljstvo nad uspehi in dosedanjimi rezultati Innorenew CoE. Minister dr. Jernej Pikalo pa je povedal: "Vsi stremimo k internacionalizaciji. Tokrat pa se je to prvič dejansko tudi zgodilo, in zato vam čestitam." Dejal je tudi, da je nova zgradba nujno potrebna za nadaljnji razvoj in nemoteno delo inštituta in da upa, da bomo to skupaj tudi dosegli.