Ni prvič, da predsednik v prvem krogu ni predlagal kandidata za mandatarja, je danes poudarila predsednica republike. Kot je zapisala v objavi na omrežju X, njena odločitev, da mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala, torej ni presedan. Vsak korak v tem postopku je bil po njenih besedah skrbno premišljen.
PIRC MUSAR: "To ni nič novega, tako je bilo že leta 2018"
Slovenija
Vsak korak, ki sem ga v postopku predlaganja kandidata za mandatarja naredila, je bil skrbno premišljen in prediskutiran z ustavnimi pravniki. Preučili smo različne scenarije. Ni prvič, da predsednik v prvem krogu ni predlagal kandidata za mandatarja. Zato bi bilo prav, da se… pic.twitter.com/YSTQFRXjzp
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) April 26, 2026
Vsak korak, ki ga je v postopku predlaganja kandidata za mandatarja naredila, je bil skrbno premišljen in prediskutiran z ustavnimi pravniki, je zapisala. Preučili so različne scenarije. "Ni prvič, da predsednik v prvem krogu ni predlagal kandidata za mandatarja. Zato bi bilo prav, da se vsi, ki tako odločitev komentirajo, najprej seznanijo s preteklo prakso v takih postopkih," je navedla predsednica Nataša Pirc Musar.
Leta 2018 takratni predsednik republike Borut Pahor v prvem krogu prav tako ni predlagal kandidata za mandatarja, je spomnila. Ob tem je priložila njegov dopis, ki ga je takrat poslal v DZ. "Nekateri pišete, da gre za presedan. To torej ne drži in na to bi lahko včeraj opozorili tudi novinarji in uredniki, ki so pripravljali prispevke in morda tudi komentatorje seznanili s tem dejstvom," je dodala.
Pirc Musar je namreč predsednika DZ obvestila, da v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja. Kot je dejala v sobotni izjavi za medije, se večinska podpora v DZ ne izkazuje nikomur, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati. Izpostavila je, da v posvetih in pogovorih s poslanskimi skupinami ni bilo medsebojnega spoštovanja in zaupanja, pač pa veliko neiskrenosti, kar je slaba popotnica za sodelovanje z morebitno novo vlado.
V strankah levega političnega pola odločitev predsednice spoštujejo. Iz Svobode so sporočili, da delijo njeno skrb in razočaranje nad dogajanjem zadnjih tednov. V SD so ocenili, da odločitev odraža politično realnost, v Levici in Vesni pa izpostavili "dvojno igro na desnici". V SDS, NSi, SLS in Fokusu, Demokratih ter Resnici predsedničine odločitve za zdaj niso komentirali.
V drugem krogu lahko mandatarja poleg predsednice predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Časa imajo 14 dni. Če predsednik vlade tudi v drugem krogu ni izvoljen, se lahko DZ odloči še za tretji krog, kjer so predlagatelji isti, nižji pa je kvorum za izvolitev - namesto absolutne je dovolj navadna večina.
Potem ko Gibanju Svoboda ni uspelo sestaviti koalicije, zdaj bolje kaže drugouvrščeni SDS. Njen predsednik Janez Janša je v petek napovedal, da bodo prve korake za oblikovanje nove koalicije naredili po obravnavi njihovega predloga spremembe zakona o vladi v DZ, kar bo predvidoma prihodnji teden. Če bo zakon sprejet, bodo strankam podpornicam poslali izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi, je napovedal. Ne bo pa SDS vlade sestavljala za vsako ceno, je dejal.
Komentiraj
kokodek |
27 .04. 2026 ob 15: 24
1
kdo ve, kaj vse je napisano, nariasno, in posneto v črni kocki, to je zdaj vprašanje
Pri primerjavi postopkov imenovanja mandatarja je treba izhajati iz ustavne ureditve (111. člen Ustave RS), ki predsedniku republike daje diskrecijsko pravico, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predlaga kandidata – ali pa tega v prvem krogu ne stori.
V primeru iz leta 2018 je predsednik Borut Pahor:
opravil celoten krog posvetovanj,
počakal ustavno predviden rok (30 dni),
ter se formalno pogovarjal z vsemi relevantnimi političnimi akterji, vključno z relativnim zmagovalcem volitev,
nato pa utemeljil, da nihče ne uživa zadostne podpore, zato kandidata ni predlagal.
V obravnavanem primeru pa je mogoče izpostaviti več razlik:
Časovni vidik: odločitev je bila sprejeta v krajšem časovnem okviru (približno 15 dni), kar odpira vprašanje, ali so bili izčrpani vsi možni scenariji oblikovanja večine.
Vključenost akterjev: če relativni zmagovalec volitev ni bil deležen enakovredne možnosti za predstavitev podpore, se pojavi dilema glede načela politične nevtralnosti predsedniške funkcije.
Percepcija nepristranskosti: čeprav ustava predsedniku dopušča široko presojo, je za legitimnost postopka ključno, da je ta videti uravnotežen in vključujoč, ne pa selektiven.
Zato problem ni nujno v sami odločitvi, temveč v razliki v postopku:
Pahorjev pristop je bil bolj časovno izčrpen in vključujoč, medtem ko aktualni primer lahko odpira vprašanja o enakopravni obravnavi vseh političnih akterjev.
V primeru iz leta 2018 je predsednik Borut Pahor:
opravil celoten krog posvetovanj,
počakal ustavno predviden rok (30 dni),
ter se formalno pogovarjal z vsemi relevantnimi političnimi akterji, vključno z relativnim zmagovalcem volitev,
nato pa utemeljil, da nihče ne uživa zadostne podpore, zato kandidata ni predlagal.
V obravnavanem primeru pa je mogoče izpostaviti več razlik:
Časovni vidik: odločitev je bila sprejeta v krajšem časovnem okviru (približno 15 dni), kar odpira vprašanje, ali so bili izčrpani vsi možni scenariji oblikovanja večine.
Vključenost akterjev: če relativni zmagovalec volitev ni bil deležen enakovredne možnosti za predstavitev podpore, se pojavi dilema glede načela politične nevtralnosti predsedniške funkcije.
Percepcija nepristranskosti: čeprav ustava predsedniku dopušča široko presojo, je za legitimnost postopka ključno, da je ta videti uravnotežen in vključujoč, ne pa selektiven.
Zato problem ni nujno v sami odločitvi, temveč v razliki v postopku:
Pahorjev pristop je bil bolj časovno izčrpen in vključujoč, medtem ko aktualni primer lahko odpira vprašanja o enakopravni obravnavi vseh političnih akterjev.
Regional priporoča
Novo iz Slovenije
Več kronike
STE GA VIDELI? Pogrešani 35-letnik uporablja tudi vozilo s koprsko registracijo (FOTO)
U.G.
-
danes ob 13:14
ŠKANDAL V SRBIJI: Aretirali Vučićevega nekdanjega svetovalca, nato našli truplo v sodu
U.G.
-
danes ob 11:08