PLAČILO PO KAKOVOSTI ALI HITROSTI OBRAVNAVE? V Portorožu razpravljali o prihodnosti zdravstva

Piran

Drugi dan Zdravstvenega razvojnega foruma so predstavniki bolnikov in zdravstvenega sistema med drugim razpravljali o kakovosti v zdravstvu. Soočili so mnenja o možnosti, da bi zdravstvene storitve plačevali po kakovosti. Ob tem pa so opozorili, da bolniki izvajalce trenutno pogosto izbirajo glede na časovno dostopnost, ne kakovosti.

Nekdanji minister za zdravje Dorijan Marušič, trenutno svetovalec aktualne ministrice za zdravje, je dejal, da ne pozna odgovora na vprašanje, kako povezati kakovost zdravstvenih izidov s financiranjem izvajalcev. "Če mislimo in smo tako naivni, da bodo menedžerji bolnišnic sami zapirali oddelke zato, ker nekateri niso ustrezno kakovostni, temu ne bo tako," je dejal.

Direktorica Splošne bolnišnice Jesenice Petra Rupar pa verjame, da bi plačevanje zdravstvenih storitev po vrednosti oziroma kvaliteti dolgoročno zagotavljalo stabilno in predvidljivo financiranje. "Prišlo bi do specializiranosti ustanov, s tem do reorganizacije, večje učinkovitosti, mislim da tudi do finančno boljše učinkovitosti," je povedala.

Marušič meni, da je stroka pripravljena meriti svoje delo ter se soočiti s podatki o dobrih in slabih rezultatih. Specialistka interne in intenzivne medicine s kliničnega oddelka za hematologijo ljubljanskega kliničnega centra Karla Rener je poudarila, da si vsi zaposleni v zdravstvu prizadevajo za kakovost. Na vprašanje, ali bi nagrajevanje dobrih zdravstvenih izidov vplivalo na njeno delo, je odgovorila, da si to težko predstavlja. Problem je v pomanjkanju medicinskih sester in zdravnikov, je pojasnila.

Kazalce kakovosti je treba najprej primerjati med seboj, kasneje pa jih uvajati v modele plačevanja, meni nekdanji predsednik uprave Leka in prihodnji generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Robert Ljoljo. Pri tem pa si želi postopnosti. Morda bi lahko kazalce najprej uporabili pri prerazporejanju zdravstvenih programov med izvajalci. "Nenazadnje si pacienti zaslužijo najboljšo oskrbo," je poudaril.

Udeleženci okrogle mize so se dotaknili tudi organiziranosti zdravstvenega sistema. Zagovornica pacientov in predsednica združenja Europa Donna Slovenija Tanja Španić je opozorila, da v slovenskem zdravstvenem sistemu manjka integriran sistem obravnave med različnimi ravnmi, saj se diagnostika ponavlja. "Od odvzema krvi, do različnih rentgenskih slikanj. Ker inštitucija ne more dostopati do izvida druge inštitucije, nekateri bolniki trikrat na teden dajejo kri, kar je zelo obremenjujoče," je povedala Španić. Podatke po sistemu pogosto prenašajo kar pacienti sami, je dodala Rupar.

Marušič pa je opozoril, da pacienti za izbiro izvajalca zdravstvene dejavnosti ne upoštevajo več vseh kriterijev, saj trenutno šteje le časovna dostopnost. Večkrat se zato odločijo ne za najbolj kakovostno obravnavo, ampak najhitrejšo.

Drugi dan letošnjega Zdravstvenega razvojnega foruma sta udeležence uvodoma nagovorila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Prevolnik Rupel je v poudarila, da kakovost ni le cilj v zdravstvu, ampak je temelj, na katerem se gradi celotna zdravstvena dejavnost. Sprejem zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu pa je bil po njenih besedah prvi korak.

➡️ Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je v Portorožu nagovorila udeležence Zdravstvenega razvojnega...

Objavil/a Ministrstvo za zdravje dne Petek, 7. marec 2025

Zakon predvideva neodvisno agencijo za kakovost. Akt o njeni ustanovitvi je že v medresorskem usklajevanju, njen sedež pa bo v Ljubljani, je napovedala ministrica. Pripravljajo tudi mednarodno uveljavljene standardizirane vprašalnike, s katerimi bodo merili izkušnje pacientov, ki jih bodo tudi digitalizirali.

"Če želimo uspeti, moramo premagati odpor do sistematičnega zbiranja podatkov, njihovega analiziranja, predstavitve, primerjave teh rezultatov med izvajalci, tudi mednarodno. Ta korak moramo videti kot nekaj pozitivnega, kot priložnost za izboljšave, izmenjavo dobrih praks, ker je naš cilj je izgradnja kulture varnosti in da bomo vsi skupaj na koncu boljši," je poudarila. Dodala je, da namen zakona nikoli ni bil kaznovanje ali izpostavljanje nekoliko slabših.

Maljevac je dejal, da se kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev tesno prepleta z modernizacijo sistema dolgotrajne oskrbe, z zakonom pa bodo postavili tudi boljše temelje na področju kakovosti zdravstvene oskrbe tudi v domovih za starejše. Opozoril je na pomanjkanje digitalnih podatkov na področju dolgotrajne oskrbe. "Tako rekoč nemogoče je dobiti podatke, ki bi omogočali razvoj boljših politik," je dejal.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija