Po besedah generalnega tajnika Petra Tomažiča je Slovenska karitas v letu 2023 poleg tega pomagala približno 8000 posameznikom v aktivni dobi, ki živijo sami. "Skupaj je ta pomoč znašala 1,4 milijona evrov," je dejal. Sredstva so prispevali sklad evropske hrane oziroma ministrstvo za delo, Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij, lokalne skupnosti in akcija Pomagajmo preživeti, v kateri so lani zbrali 176.000 evrov, je pojasnil Tomažič.

Ob tem je izrazil upanje, da bo tudi letošnja akcija uspešna, saj z zbranimi sredstvi plačujejo položnice in podpirajo različne programe socialnega vključevanja, učenja uporabnih spretnosti in drugih, ki so zelo pomembni za starejše.

Spomnil je, da je mnogo posameznikov, ki prejemajo minimalno plačo, in upokojencev, ki ob izgubi partnerja živijo sami. "Stanje se poslabšuje iz leta v leto. Po naših podatkih se je število uporabnikov iz lanskega leta dvignilo za šest odstotkov in jih je zdaj 18.700," je dejal Tomažič.

Lani so starejšim razdelili do 330 ton hrane. Med posamezniki, ki jim pomaga Slovenska karitas, je tudi 1750 oseb, ki so vključeni v različne skupine in v učenje uporabnih spretnosti, 177 jih je tudi v prostovoljstvu, na osnovi katerega prejemajo dodatek za delovno aktivnost, 30 oseb pa je vključenih preko javnih del.

V Karitas sodeluje prek 10.000 prostovoljcev, ki so v lanskem letu opravili več kot 608.000 prostovoljnih ur, je med drugim dejal.

Janja Deutschmann iz Zavoda RS za zaposlovanje je predstavila projekt Krepitev sodelovanja uradov za delo, centrov za socialno delo in drugih deležnikov pri integraciji dolgotrajno brezposelnih oseb na trg dela, ki je namenjen reševanju dolgotrajne brezposelnosti in stanju na trgu dela pri mladih.

Opozorila je na statistiko, ki kaže, da ima ta ranljiva skupina pogosto manjšo možnost za kakovostno in varno zaposlitev, kar negativno vpliva na njihovo dohodkovno varnost in samo kakovost življenja, pa tudi na razširjenost težav v duševnem zdravju. "V letu 2019 je pri nas strokovno pomoč pri psihiatru, psihologu ali psihoterapevtu poiskalo 5,7 odstotka prebivalcev, na ravni EU 6,5 odstotka," je dejala.

Projekt, ki se na državni ravni imenuje "sodelovanje institucij", bo s posveti in drugimi dogodki po njenih navedbah prispeval k ozaveščanju strokovnjakov in zainteresirane javnosti o pomembnosti sodelovanja institucij na področju zaposlovanja, socialne vključenosti in tudi duševnega zdravja.