Praznovanja noči čarovnic izhajajo iz starega keltskega običaja. Kelti so verjeli, da je 1. november začetek novega leta, da na predvečer tega prehoda pridejo na zemljo vsi duhovi in mrtvi ter da naokoli letajo čarovnice. Kasneje je pri Angležih ob sprejetju krščanstva postal ta dan Hallowe'en, kar je skrajšano iz All Hallows' Eve - večer vseh svetih, danes pa je tako praznik v angleško govorečem svetu znan kot Halloween.

V Sloveniji smo noč čarovnic začeli prevzemati v drugi polovici 90. let 20. stoletja, do danes pa se je pojav že dobro uveljavil. V dneh pred nočjo čarovnic tako tudi po Sloveniji potekajo različne delavnice in prireditve, povezane z nočjo čarovnic, ki jo zaznamujejo črna in oranžna barva, buče ter maske in sladkarije, na samo noč pa številne zabave.

V dneh pred nočjo čarovnic otroci na različnih prireditvah in delavnicah izrezujejo buče ali pa že izrezano prinesejo s seboj in potem tekmujejo, čigava je lepša. Na nekaterih delavnicah si lahko poslikajo obraz in izdelujejo čarovniške pripomočke, ponekod izbirajo naj čarovnice, naj bučo ali naj čarovniški trik. Na balkone, okna ali vhodna vrata pa se nato ob 31. oktobru postavljajo izdolbene buče z izrezanimi očmi in usti, v notranjosti buč pa gorijo sveče.

Halloween v ZDA praznujejo predvsem otroci, ki našemljeni v čarovnice in duhce na predvečer hodijo od vrat do vrat z besedami "Trick or treat", kar pomeni vabilo k darovanju, sicer naj bi dom zadela nesreča. Po domovih jih obdarijo z bonboni, dobijo pa lahko tudi denar. Praznik noč čarovnic sicer zaznamujejo črna in oranžna barva, buče, maske in sladkarije, v ZDA pa ga na ta način slavijo od leta 1921.