Fizične in pravne osebe naj bi se po predlogu same odločile, ali želijo plačevati prispevek in v kakšni višini, je v predstavitvi predloga povedala Alenka Jeraj iz SDS. RTVS je v zadnjih desetih letih po njenih besedah izgubila med 200.000 in 250.000 gledalcev predvsem na področju informativnega programa. Dnevno opažajo kršitve zakona o RTVS, po katerem bi moral javni servis RTVS zagotavljati verodostojne in nepristranske informativne oddaje, je dejala.

V stališčih poslanskih skupin so v SDS in NSi napovedali, da bodo predlog sprememb ocenili kot primeren za nadaljnjo obravnavo. Temelj vsake demokracije je po besedah Branka Grimsa iz SDS sposobnost ocene, kako medij podaja informacije, in sprejemanje informacij s kritično distanco. A te pri večini očitno ni, je dejal. Slovenija ima po njegovem mnenju prihodnost samo, če bo vsaka informacija osvetljena z različnih zornih kotov.

V NSi pa se po navedbah Ive Dimic zavzemajo za to, da bi javni servis RTVS skrbel za pravico do obveščenosti vseh državljanov. Za svobodno poročanje pa je potrebno, da se novinarji počutijo dovolj varno in da se preprečijo verbalni napadi nanje, meni.

V poslanskih skupinah Gibanja Svoboda, SD in Levice so bili po drugi strani do predloga zelo kritični. V SD se strinjajo, da zakon o RTVS potrebuje spremembe, vendar take, ki bodo zagotavljale uredniško in novinarsko avtonomijo, je dejal Predrag Baković. V Gibanju Svoboda, SD in Levici so zato po njegovih besedah vložili predlog novele zakona o RTVS, ki vodi v depolitizacijo javnega servisa.

BONUS VIDEO: Kakšni so načrti ZRS-ja s palačo De Belli?

Predlog sprememb SDS je po mnenju Levice revanšističen in zlonameren, saj poskuša RTVS zdaj spodnesti še finančno. Ukiniti želi enega ključnih virov financiranja, kar je nevarna intenca predlagateljev, je dejala Tatjana Greif. Po njenem svarilu bi predlagane spremembe v primeru sprejetja povzročile izgubo delovnih mest na zavodu in manjšo kakovost storitev.

Tudi v Gibanju Svoboda v nobenem od dveh predlogov sprememb zakona o RTVS, ki ju je vložila SDS, ne vidijo nič dobrega. Kot je dejala Mojca Šetinc Pašek, gre za politiko požgane zemlje. Ta politika se drži načela, da tisto, česar ne more obdržati ali obvladati, raje uniči, kot prepusti nasprotniku. Ob predlaganem prostovoljnem financiranju javne RTVS v skladu z obravnavanim predlogom bi zavod sčasoma izgubil večino svojih prihodkov, je opomnila.

V poslanski razpravi je Tanja Fajon iz SD dejala, da je koncept javne radiotelevizije uveljavljen v večini demokratičnih držav Sveta Evrope. Naloga javne RTV je zagotavljanje neodvisnih informacijskih vsebin in nadzor nad državno oblastjo, a predlog SDS se od teh ciljev namerno odmika, je poudarila.

Žan Mahnič iz SDS pa je podvomil v iskrenost Pašek Šetinčeve in Fajonove, saj sta bili obe zaposleni na RTVS kot novinarki. Kot problem vidi to, da "o medijski svobodi govorijo tisti, ki jo dejansko kršijo".

Podajte vaše mnenje in odgovorite v spodnji anketi.