Občina Piran je Stanovanjskemu skladu RS ponudila 17.000 kvadratnih metrov zemljišč na Kampolinu, kjer bi lahko zgradili 120 neprofitnih stanovanj. Po novem stanovanjskem zakonu naj bi vsa stanovanja pripadala izključno piranskim prebivalcem, kar je Korenika označil kot priložnost, ki se v 30 letih še ni ponudila.

Vendar pa pobuda občinskega svetnika za ustavno presojo sklepa o ponovni aktivaciji odloka iz leta 1999 skoraj povsem ustavlja projekt. Kot poudarja župan, lahko ustavno sodišče odloča mesece ali leta, kar pomeni, da stanovanjski sklad ne more kupiti, dokler je zadeva v ustavnem postopku.

Korenika pojasnjuje, da je projekt pravno podprt, saj del zazidalnega načrta na območju Kampolina nikoli ni bil realiziran. Nov zakon omogoča, da se takšna stanovanja razdelijo po občinski listi upravičencev, kar pomeni, da bi piranski prebivalci imeli prednost.

Korenika: Odprla se je edinstvena priložnost

Po besedah župana se je občina v preteklosti že prijavila na javni poziv stanovanjskega sklada za nakup zemljišč in gradnjo, a tedanji zakon ni omogočal, da bi Pirančani dobili vsa stanovanja. Julija letos pa je novela stanovanjskega zakona odprla možnost, da so vsa stanovanja namenjena izključno občanom Pirana.

"Odprla se je edinstvena priložnost, da bodo vsa stanovanja v novi soseski namenjena izključno piranskim občankam in občanom. Niti centimetra nismo zadržali zase, vse je namenjeno izključno gradnji neprofitnih stanovanj," je izpostavil Korenika.

Stanovanjski sklad RS: Občine lahko vodijo postopke oddaje stanovanj

V zvezi z dilemo, ki se širi v javnosti, da nova neprofitna stanovanja ne bodo izključno namenjena občanom Pirana, saj da po običajni praksi Stanovanjskega sklada RS lokalni delež znaša okoli 30 odstotkov, preostalo pa pripada širšemu krogu upravičencev, smo se z vprašanji obrnili na stanovanjski sklad, in sicer nas je zanimalo, kako deluje v praksi, da občine lahko v njegovem imenu izvajajo postopke oddaje stanovanj na podlagi občinske prednostne liste upravičencev. Zanimalo nas je tudi, ali je sklad že kdaj sklenil takšen sporazum s katero slovensko občino.

Na stanovanjskem skladu so pojasnili, da odločitev o pooblastilu občin ne temelji izključno na zadnji spremembi stanovanjskega zakona. "Tovrstno prakso smo že uporabljali v preteklosti," so dodali. Ob tem so pojasnili, da občine v teh primerih lahko izvajajo postopke oddaje stanovanj in naselijo najemnike, ki so bili predhodno uvrščeni na prednostno listo.

Novo mesto kot primer uspešne razdelitve stanovanj po občinski prednostni listi

Kot primer dobre prakse so navedli sodelovanje z Mestno občino Novo mesto, kjer je občina s tem postopkom uspela rešiti stanovanjsko stisko prosilcev, ki so bili na prednostni listi. "Sodelovanje z občinami nam omogoča, da lokalni prebivalci dejansko pridejo do stanovanj, ki jih najbolj potrebujejo," so še pojasnili.