Priložnost za osveščanje o zdravstvenih tveganjih, povezanih s kajenjem

Eden od ključnih poudarkov svetovnega dneva boja proti kajenju je osveščanje o zdravstvenih tveganjih, povezanih s kajenjem. Kajenje tobaka je eden najpogostejših vzrokov za zdravstvene težave in smrti po vsem svetu. Cigaretni dim vsebuje številne strupene snovi, ki povzročajo različne bolezni, kot so pljučni rak, srčno-žilne bolezni, kronične obstruktivne bolezni dihal in številne druge resne zdravstvene težave. Poleg tega pasivno kajenje, torej izpostavljenost dimu drugih, prav tako predstavlja tveganje za zdravje ljudi, ki sicer ne kadijo. Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju. Prej ko posameznik preneha s kajenjem in uporabo drugih tobačnih izdelkov, večje so koristi za njegovo zdravje. Največ koristi za zdravje pa posameznik izkusi, če kajenje opusti pred 40. letom starosti.

Slovenija je v zadnjih letih izboljšala delovanje na področju nadzora nad tobakom in se tako pridružila najnaprednejšim državam v svetu. Ukrepi zajemajo na primer prepoved oglaševanja ter ozaveščanje ljudi s slikovno besedilnimi zdravstvenimi opozorili. Že pred leti smo v Sloveniji prepovedali kajenje v zaprtih prostorih, prepovedano je kajenje v avtomobilih ob prisotnosti otrok.

Poleg ozaveščanja o tveganjih kajenja je svetovni dan brez kajenja priložnost za spodbujanje opuščanja te navade. Ministrstvo za zdravje v Sloveniji redno sofinancira programe za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja. Različne podporne storitve, svetovalci in programi so na voljo, da pomagajo kadilcem na poti do trajnega opuščanja te zasvojenosti. V Sloveniji je posameznikom pri opuščanju kajenja lahko v pomoč anonimno brezplačno telefonsko svetovanje na številki 080 27 77, ki je na voljo vsak dan v letu. Na omenjeni številki so posameznikom na voljo strokovno usposobljeni svetovalci, ki svetujejo o najbolj primernem načinu opuščanja kajenja, usmerijo k obstoječim oblikam pomoči pri opuščanju kajenja in posredujejo katerekoli druge informacije, povezane z opustitvijo kajenja. Prav tako lahko posameznike napotijo na delavnico ali individualno svetovanje za opuščanje kajenja, ki kot del zdravstvene vzgoje za odrasle poteka v centrih za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojnih centrih v zdravstvenih domovih po Sloveniji.

V kolikor želi posameznik prenehati s kajenjem, lahko nezdravo razvado nadomesti s čim zdravim oziroma neškodljivim. Tako lahko namesto cigaret popijemo kozarec vode ali pojemo svoje najljubše sadje. Telesna dejavnost pa naj bo zmeraj prva in prava izbira, saj se simptomi nikotinske krize med vadbo zmanjšajo, učinek pa traja še skoraj eno uro po njenem zaključku. Telesna dejavnost bo pomagala premagati še en pogost 'simptom' opuščanja kajenja – pridobivanje telesne mase. Obstaja veliko variant telesne dejavnosti in izberemo lahko tisto, ki nam najbolj ustreza.

Številne iniciative in kampanje se izvajajo ob svetovnem dnevu boja proti kajenju, s ciljem doseči čim večjo javnost. Zdravstvene ustanove, nevladne organizacije in vladne agencije združujejo moči pri organizaciji dogodkov, delavnic, predavanj ter pri izvajanju medijskih kampanj. Cilj je doseči čim večje število ljudi, ne le kadilcev, ter jim predstaviti dejstva o tveganjih in vplivih na zdravje. Svetovni dan brez kajenja je priložnost za premislek o lastnih odločitvah v zvezi s kajenjem, za podporo tistim, ki želijo prenehati in za spodbujanje družbene odgovornosti glede zmanjševanja rabe tobaka. S skupnimi prizadevanji lahko dosežemo pozitivne spremembe za zdravje posameznikov in družbe kot celote.

asist. dr. Nastja Podrekar Loredan, mag. kin. (UP FVZ)