Bobnarjeva ni bila prva ženska na položaju notranje ministrice, je pa bila prva karierna policistka, ki se je zavihtela na ta položaj. K temu so jo spodbudili - kot je dejala - politični posegi v strokovno delo policije v času zadnje Janševe vlade. Že ob nastopu ministrske funkcije je napovedala, da si bo prizadevala za povrnitev strokovnosti policije in zaupanje javnosti v njeno delo.

Bobnarjeva je z uresničevanjem zavez iz koalicijske pogodbe začela takoj. Že dan po prisegi Golobove vlade je notranje ministrstvo umaknilo soglasje za prve tožbe, s katerimi je od domnevnih organizatorjev protestnih shodov proti Janševi vladi terjalo povračilo stroškov policijskega varovanja.

Ob dnevu policije se je javno opravičila državljanom

Konec junija je vlada sprejela uredbo o sodelovanju med državnim tožilstvom in policijo pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj in s tem odpravila sporno zahtevo po zgolj pisnem usmerjanju policije s strani tožilstva v predkazenskem postopku, sprejeto v času prejšnje vlade.

V javnosti so odmevala tudi sporočila Bobnarjeve ob dnevu policije, ko se je ministrica javno opravičila državljanom za nekatera nedopustna dejanja policije v času prejšnje vlade.

Policiji je podala nove usmeritve in navodila za ravnanje ob javnih shodih, s katerimi je preklicala usmeritve svojega predhodnika Aleša Hojsa, saj je že v predstavitvi kandidature napovedala, da miren protest ne bo več zločin. Pod vodstvom Bobnarjeve se je notranje ministrstvo lotilo tudi revizij številnih projektov iz časov nekdanje vlade.

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, generalni državni tožilec Drago Šketa in ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan

Med prednostnimi nalogami svojega mandata je izpostavila tudi preprečevanje femicida in nasilja nad ženskami. Ob aferi, ki je na dan prinesla očitke o spolnem nadlegovanju v Ljubljani, je bila sicer deležna kritik o premalo aktivnem odzivanju policije. Zaradi njih in zaradi vladne odločitve o umiku ograje na meji, si je prislužila interpelacijo SDS, ki pa je jo uspešno prestala.

Tedaj je še kazalo, da ima močno podporo koalicije in premierja Roberta Goloba, a se je kmalu zalomilo. Golob naj bi po njenih pojasnilih preprečil imenovanje Boštjana Lindava na mesto generalnega direktorja policije za polni mandat, namesto tega ga je vlada še enkrat imenovala za vršilca dolžnosti, kar je Bobnarjeva občutila kot politični pritisk. Ta in še nekatere poteze so jo pripeljale do tega, da je na politične pritiske javno najprej namignila, zdaj pa napovedala, da jih bo prijavila tožilstvu. Golob pa je, ob oceni, da teh pritiskov ni, zaradi izgube zaupanja napovedal, da bo odstop, ki ga je napovedala, sprejel.

To sicer ni bilo prvič, da je Bobnarjeva javno spregovorila o političnem vmešavanju v delo policije. Ob nenapovedanem obisku pooblaščene skupine komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) DZ februarja 2020 je - kot generalna direktorica policije - denimo zavrnila vpogled v informacije, ki se niso nanašale na zakonsko pristojnost Knovsa. Dejala je, da jo je poslanec SDS in takratni podpredsednik Knovsa Žan Mahnič ob obisku opozoril na njeno prihodnost.

Ko je vlado marca 2020 prevzela desnosredinska koalicija pod vodstvom SDS, so Bobnarjevo z mesta generalne direktorice razrešili že na ustanovni seji vlade.

Žrtev političnega obračunavanja in hkrati strokovno visoko usposobljena

Na pričanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki je v prejšnjem mandatu DZ pod vodstvom Rudija Medveda iz LMŠ preiskovala sume vmešavanja politike v delo policije, je navedla, da je bila po razrešitvi deležna političnih pritiskov in šikaniranja.

V delu javnosti je bila zato prepoznana kot žrtev političnega obračunavanja in hkrati kot strokovno visoko usposobljena za področje, ki ga pokriva notranje ministrstvo. In kot tako jo je ta del javnosti bržkone videl kot garant za depolitizacijo in pošteno delo policije. Tako ne čudi, da so njena prizadevanja proti političnemu vmešavanju v policijo podprli v delu civilne družbe, četudi je bilo v preteklosti prej v navadi, da je civilna družba pozivala policijske ministre k odstopu.

Tatjana Bobnar se je rodila 13. junija 1969, magistrirala je na ljubljanski pravni fakulteti. Kariero v policiji, ki jo je gradila 29 let, je začela kot kriminalistka na področju splošne kriminalitete. Njena prva vodstvena funkcija je bila vodenje skupine za mladoletniško kriminaliteto. Veljala naj bi za strogo in pedantno vodjo. Skupina je v času njenega vodenja rešila nekaj primerov spolnih zlorab otrok v Cerkvi, zaradi spolne zlorabe otroka pa je skupina ovadila tudi kolega iz policijskih vrst.

Zadnjih 13 let je opravljala najzahtevnejše naloge v vodstvu policije, kar je pomenilo, da je aktivno in intenzivno sodelovala z ministrstvom za notranje zadeve pri sprejemanju najpomembnejših strateških odločitev na področju pravno-sistemskih in organizacijskih zadev.

Bila je vodja delovne podskupine pri ustanovitvi Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) in soavtorica temeljne policijske zakonodaje. Sodelovala je pri nastajanju temeljnega razvojnega programa policije do leta 2025 ter pri številnih strokovnih priročnikih s področja izvajanja policijskih pooblastil.

Od oktobra 2018 do 13. marca 2020 je bila najprej vršilka dolžnosti, nato pa generalna direktorica policije. Na položaj prve policistke v državi jo je imenovala vlada Marjana Šarca, bila pa je prva in ostaja edina ženska doslej na tej funkciji.

Analitik Pengov Bitenc: večina odgovornosti za nastali konflikt je na Golobu

Politični analitik Aljaž Pengov Bitenc opozarja, da bo za izid konflikta v očeh javnosti veliko odvisno od tega, kaj dejansko piše v poročilu o političnih pritiskih na delo policije, ki ga je predsedniku vlade Golobu na njegovo zahtevo posredoval v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Jasno pa je že, da sta imela Golob in Bobnarjeva vsak svoje ideje o načinu delovanja policije.

A večina odgovornosti za nastali konflikt je po njegovi oceni na Golobu, ker so ministri kljub usmeritvam vlade pri svojem delu vendarle samostojni. Obenem se mu zdi fascinantna Golobova "nesposobnost razreševanja nekega čisto operativnega konflikta". "Morda zdaj gledamo učna leta premierja Goloba, ker vendarle predsedovanje vladi ni enako predsedovanju upravi, kjer predsednik določi pot in potem od vseh zahteva le rezultate," meni.

Po drugi strani pa je Bobnarjeva doživela "stik z realnostjo", ki so ga analitiki napovedovali novi vladi, predvsem pa tistim ministrom in ministricam, ki so bili imenovani "po strokovni liniji". "Politične implikacije namreč vedno pridejo v igro," poudarja Bitenc.

Od imenovanja novega ministra za notranje zadeve bo odvisen tudi končni vtis te zgodbe, izpostavlja. A zaupanja javnosti, kot ga je vlada uživala pri imenovanju Bobnarjeve, ne bo več, opozarja. "Gre za prvi okrušek zaupanja, ki si ga je vlada gradila v zadnjih šestih mesecih in popolnoma ironično je, da si je zdaj sama odkrušila to zaupanje, ker jim tega ni bilo treba," meni.

Kdorkoli bo zasedel mesto notranjega ministra, pa bo moral z delom pokazati, da politično čiščenje policije ni edini cilj vlade. "Čeprav smo mislili, da smo s to zgodbo opravili," je pripomnil.

Večji problem kot iskanje sprejemljivega naslednika Bobnarjeve pa po mnenju Pengova Bitenca za Goloba in vlado predstavlja postavljen precedens, da je odstop resna možnost, v kolikor se s premierjem ne strinjaš, ocenjuje.

Zanimivo se mu zdi tudi to, da je Golob koalicijo sam izpostavil parlamentarnemu nadzoru. Če govorimo o političnih pritiskih na policijo, je namreč DZ ultimativni organ nadzora, izpostavlja. Zato bi bilo po njegovi oceni "politično šarlatanstvo", če opozicija ne bi izkoristila te možnosti in sklicala komisije, ki bi te obtožbe začela preiskovati.

Bo šla Golobova vlada po poti Šarčeve?

Glede koalicijskih partneric ocenjuje, da SD je v igri že dovolj časa, da ve, da se nasprotnika ne moti, medtem ko dela napake. Levica pa je po njegovem mnenju "opečena" že z izkušnjo Šarčeve vlade in ta hip od konflikta dviguje roke, da ne bi spet kdo mislil, da je imela kaj pri tem.

Na vprašanje, ali to dogajanje nakazuje, da bo šla tudi Golobova vlada po poti Šarčeve, Pengov odgovarja, da je glavna razlika med njima v tem, da si je Golob nastalo situacijo zakuhal sam. Tudi glasovi v parlamentu so drugače razporejeni, kot so bili v času Šarčeve vlade. Alternativne vlade s takšnim razmerjem glasov sploh ne more biti, ponovnih volitev pa si še nekaj časa nihče ne bo želel, saj so stranke utrujene od supervolilnega leta in tudi finančno vse po vrsti kar izčrpane, izpostavlja.

Rekonstrukcija Golobove vlade v smislu, da bi se ji namesto katere od koalicijskih strank pridružila NSi, pa po njegovem mnenju ni možna. "S koalicijo z NSi in SD si podpišeš smrtno obsodbo, Levica pa si bo prej odgriznila roko, kot pa sodelovala z NSi v isti vladi," je še ocenil. A pri tem izpostavlja, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, teden dni v politiki pa je dolga doba.