Vrhovno sodišče ZDA je danes s šestimi glasovi proti trem razveljavilo večji del carin, ki jih je predsednik Donald Trump v tem mandatu enostransko uvedel na podlagi zakona o izrednih mednarodnih gospodarskih pooblastilih (IEEPA), s čimer je zadalo pomemben udarec njegovi osrednji trgovinski politiki in t. i. vzajemnim ter splošnim carinam. Sodišče je odločilo, da IEEPA predsedniku ne daje pooblastila za enostransko uvajanje carin mimo kongresa, predsednik vrhovnega sodišča John Roberts pa je v obrazložitvi zapisal, da bi takšna razlaga pomenila "preoblikovalno razširitev" predsedniških pristojnosti ter poudaril, da v več kot 50 letih obstoja zakona noben predsednik ni uporabil tega zakona za uvedbo carin takšnega obsega, poroča The National News.
UDAREC ZA TRUMPA NA VRHOVNEM SODIŠČU: Razveljavili večji del njegovih carin in odprli vprašanje vračil
Svet
Donald Trump
Trump je zakon IEEPA uporabil februarja lani, ko je enostransko uvedel carine proti Kitajski, Kanadi in Mehiki, pri čemer je kot razlog navajal, da te države ne storijo dovolj za zaustavitev pretoka fentanila v ZDA. Aprila je na tako imenovani "dan osvoboditve" uvedel še 10-odstotno splošno carino za skoraj vse trgovinske partnerice, hkrati pa tudi dodatne "vzajemne carine" za države, s katerimi imajo ZDA velik trgovinski primanjkljaj. S temi ukrepi je sprožil novo obdobje negotovosti v svetovnem gospodarstvu ter zaostril napetosti med ZDA, njihovimi zaveznicami in tekmicami.
Povprečne carine, ki jih trenutno zaračunavajo ZDA, so se po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo januarja 2025 močno zvišale in po zadnjih ocenah znašajo 16,9 odstotka, medtem ko so leto prej znašale 2,5 odstotka. Kljub začetnim strahovom pred svetovno recesijo je Mednarodni denarni sklad napovedal, da bo svetovno gospodarstvo letos raslo po 3,3-odstotni stopnji, kar je nekoliko več od prejšnjih napovedi.
Finančni trgi so se na odločitev odzvali pozitivno. Indeks Dow Jones se je zvišal za 74 točk oziroma 0,1 odstotka, indeks S&P 500 za 0,2 odstotka, Nasdaq pa za 0,5 odstotka, in to kljub nekoliko slabšim jutranjim gospodarskim podatkom.
Odločitev hkrati odpira vprašanje vračila več kot 133,5 milijarde dolarjev zbranih carin. Ameriška carinska in mejna služba je ta znesek že pobrala, administracija pa bi se lahko soočila z obveznostjo vračila denarja uvoznikom. Na obravnavi so sodniki izpostavili dileme, kdo bi bil upravičen do povračila in kako bi postopek potekal. Trump je že pred odločitvijo opozarjal, da bi določanje upravičencev in zneskov lahko trajalo več let.
Razveljavitev se nanaša na carine, uvedene na podlagi zakona IEEPA, ne posega pa v sektorske dajatve, kot so carine na aluminij, baker, jeklo, pohištvo in avtomobilske dele. Administracija poudarja, da ima na voljo tudi druge pravne podlage za uvedbo carin, med drugim določbe 301. člena, ki omogočajo ukrepanje po preiskavi nepoštenih trgovinskih praks. Takšne postopke so že sprožili proti Braziliji in Kitajski.
Trump je carine utemeljeval kot nujen ukrep za nacionalno varnost in krepitev domače industrije, z grožnjo dodatnih dajatev pa je pritiskal tudi na partnerice, kot so Evropska unija, Južna Koreja, Indija in Japonska. Dogovor s Kitajsko ostaja nedosežen. Kljub uvedenim carinam se je ameriški trgovinski primanjkljaj lani zmanjšal le za 0,2 odstotka in je znašal 901,5 milijarde dolarjev.