Klemen Boštjančič

Finančno ministrstvo posveča veliko pozornosti finančnemu opismenjevanju, saj prebivalstvo, pa tudi manjša podjetja, premalo poznajo možnosti vlaganj na kapitalskem trgu, je na dogodku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham Slovenija) danes v Ljubljani dejal finančni minister Klemen Boštjančič.

Ena od novosti za aktivacijo prihrankov na bankah - v depozitih je že več kot 27 milijard evrov fizičnih oseb in 10 milijard evrov pravnih oseb - je izdaja t. i. ljudske obveznice. Danes je zadnji dan za vpis druge izdaje tovrstnih državnih papirjev; rezultat je v okviru pričakovanj, na ravni prve izdaje teh obveznic, je dejal minister.

"Želel bi, da bi bil bistveno večji, ampak smo vedeli, da bo v rangu lanske izdaje, ker ljudje ne poznajo niti tako enostavnega instrumenta, kot je državna obveznica," je dejal Boštjančič.

Prvo ljudsko obveznico je lani v skupnem obsegu 261 milijonov evrov vpisalo 9427 vlagateljev. Obrestna mera za triletne vrednostne papirje je bila 3,4 odstotka, kar je več kot pri drugi izdaji, ko je pri 2,75 odstotka, je pa to še vedno bistveno več kot pri denarnih vlogah podobne ročnosti v bankah.

Med novostmi, ki jih pripravlja ministrstvo, je uvedba individualnih naložbenih računov. Spremembe minister napoveduje tudi na področju obdavčitve, med drugim za poenotenje obdavčitve naložb v kriptosredstva in druge naložbe.

Predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač je med drugim poudaril pomen tega, da bi slovenski kapitalski trg dobil status razvijajočega se (angl. emerging) trga, saj bi to med drugim prinašalo večjo likvidnost. Bi bila pa za to po njegovem mnenju poleg ostalih ukrepov potrebna uvrstitev kakšnega velikega državnega podjetja na borzo. Katero bi bilo primerno, ni želel špekulirati.

Pomemben igralec na slovenskem kapitalskem trgu so hrvaški pokojninski skladi. Ti lahko več vlagajo kot denimo slovenski, ker imajo na razpolago precej več denarja, saj je na Hrvaškem varčevanje v drugem pokojninskem stebru obvezno - slovenski upravljajo štiri milijarde, hrvaški 25 milijard evrov. Kot je povedal Petar Vlaić, vodja hrvaškega pokojninskega sklada Erste Plavi, ki ima okoli šest odstotkov svojih naložb v Sloveniji in 15 odstotkov na Hrvaškem, slovenski trg poznajo, je varen, po njihovi oceni so bile delnice poceni, dividendni donosi pa visoki.

Žiga Vižintin iz slovenske Pokojninske družbe A je ocenil, da je uvedba obveznega varčevanja v drugem stebru zgodovinska priložnost za slovenski kapitalski trg. Glede na izkušnje denimo iz Hrvaške namreč ob več sredstvih v pokojninskih skladih investicije pljusknejo tudi v druge segmente trga. Zavzel se je tudi za to, da bi imeli varčevalci ob upokojitvi več možnosti glede razpolaganja s privarčevanimi sredstvi.

Odločitve glede morebitne uvedbe obveznega varčevanja v drugem stebru v prihajajoči pokojninski reformi še ni. Kot je povedal minister, največji nasprotniki niso sindikati, ampak delodajalske organizacije. Predloga reforme in pogajanj o njej sicer ni želel podrobneje komentirati; dejal je, da je pokojninska reforma "velik korak, želel pa bi si, da bi bil večji". Med drugim je menil, da bi morala višina pokojnine v večji meri odražati vplačila.