Člani Društva oljkarjev slovenske Istre že od leta 1994 simbolično začenjajo sezono z obiranjem drevesa, ki so ga nad Izolo zasadili župani istrskih občin. Pri organizaciji sodeluje občina Izola, častno pokroviteljstvo pa je prevzelo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zato se je dogodka udeležila tudi ministrica Irena Šinko. Svoje ugotovitve pa so predstavili strokovnjaki.

Zaradi ekstremno visokih temperatur in dolgega sušnega obdobja je letošnji pridelek oljk manjši, so izpostavili predstavniki Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica. Z laboratorijskimi analizami so sicer ugotovili tudi, da je vsebnost olja v plodovih višja od povprečja. Pridelovalce so spomnili, da si lahko pri odločitvi za najbolj primeren čas obiranja pomagajo s podatki, ki so objavljeni na spletni strani kmetijskizavod-ng.si.

Na Inštitutu za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper so navedli, da v 80. letih preteklega stoletja suša pri nas ni predstavljala resnega tveganja za pridelavo oljk, v tem tisočletju pa povzroča veliko škode. Letošnje razmere primerjajo s tistimi v letih 2003, 2012 in 2017.

Pridelovalcem kot ustrezen ukrep svetujejo namakanje v kombinaciji z uravnoteženim gnojenjem. Poudarjajo, da je veliko sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja namenjenih naložbam v namakalne sisteme, ocenjujejo pa, da se premalo pozornosti in finančnih sredstev namenja zagotavljanju alternativnih vodnih virov.

Strokovnjaki so letos opazili velike razlike v količini pridelka med posameznimi lokacijami in sortami. V povprečju je izpad pridelka, ki ga pripisujejo suši, med 40 in 70 odstotkov. Posamezni oljčniki so popolnoma prazni, drugi le delno, v nekaterih pa je tudi izjemna rodnost, večinoma pri sorti istrska belica, so pojasnili predstavniki kmetijsko-gozdarskega zavoda.

Spomladi so bila njihova pričakovanja drugačna, saj so oljke so letos zelo obilno cvetele. Sklepajo, da je prav pomanjkanje vode v času cvetenja glavni razlog za skromnejšo letino. V času, ko se v plodovih tvorijo maščobne kapljice, je bilo po njihovem mnenju dovolj vode.

Predstavniki Inštituta za oljkarstvo so opozorili, da je sušni stres vplival tudi na intenzivno kopičenje fenolnih spojin, ki jih bo v oljčnem olju moč zaznati kot izrazito neprijeten grenak in pikanten okus. Olja iz nepoškodovanih in primerno zrelih plodov so sicer tudi letos senzorično zelo bogata, so dodali.

Suša je po drugi strani povzročila tudi, da je bilo letos manj škodljivcev in bolezni. Razlog za zadovoljstvo pridelovalcev je tudi to, da v Sloveniji še vedno niso opazili bakterijskega ožiga oljk, ki je v zadnjih letih povzročil ogromno škodo v Italiji.