Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij se udeležuje približno 150 predstavnikov držav jadransko-jonskega območja. Slovenija je edina država, ki v celoti sodeluje v treh od skupno štirih takšnih evropskih strategij: Jadransko-Jonski, Alpski in Podonavski. Pomembno je, da v strategijah sodelujejo tako članice kot nečlanice EU, so ponavljali govorniki na odprtju tedna. Zato razprava nikakor ni omejena na Sredozemlje.

Direktor generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko pri Evropski komisiji Slawomir Tokarski je ocenil, da so makroregionalne strategije vse bolj učinkovite. Kot primer je navedel izzive, pred katerimi so se znašle evropske države po ruskem napadu na Ukrajino. "Prav gotovo lahko preko makroregionalnih strategij najdemo rešitve, ki bi jih v drugačnih političnih kontekstih veliko težje sprejeli," je dejal.

Kot prednost omenjenih strategij je Tokarski izpostavil dejstvo, da financiranje ne poteka po klasičnem modelu projektov iz kohezijskih sredstev, ki imajo datum začetka in zaključka, "ampak se lahko financirajo tudi na veliko bolj zanimive načine, s tem se tudi ustvarijo mreže deležnikov, ki bodo sodelovali in tudi nadaljevali sodelovanje".

Po besedah predstavnika Evropske komisije takšne povezave "krepijo identitete posameznih območij, s tem pa krepi tudi vpletenost in odgovornost državljanov. Gre za teritorialno dimenzijo, ki se konkretno kaže na terenu".

Vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za zadeve EU na ministrstvu za zunanje zadeve Ksenija Škrilec je kot pomembno značilnost makroregionalnih strategij izpostavila, da so vodene politično, saj ključne odločitve sprejemajo ministri, ki se tudi redno sestajajo. Po njenih besedah je za Slovenijo pomembno, da EU na ta način še naprej posveča pozornost državam Zahodnega Balkana in Vzhodnega partnerstva. Slovenija po besedah Ksenije Škrilec "posebna zagovornica teh držav znotraj EU". Poudarila je še, da strategije vodijo v konkretne projekte in da izvajanje strategij vključuje tudi lokalno raven.

Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Matej Skočir, si Slovenija prizadeva za "inovativen ekosistemski pristop k upravljanju morja in obale". Na podlagi tega je kot prva država sprejela sodoben pomorski prostorski načrt, je zatrdil. Zdaj Slovenija koordinira mednarodni projekt povezave obale in prostorskega načrtovanja na morju. Pilotni projekt izvajajo v Tržaškem zalivu, na območju otoka Jabuka sredi Jadranskega morja, ob obali Bosne in Hercegovine ter v Otrantski ožini, je pojasnil.

Državni sekretar na ministrstvu za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Marko Koprivc je opozoril, da bodo države jadransko-jonske makroregije lahko prepričale odločevalce v Bruslju le, če bodo enotne. "Potrebe v jadransko-jonskem prostoru so gotovo drugačne kot v Alpah, Podonavju ali baltski regiji. Kohezijska politika pa je ena sama, zelo regulirana, a žal tudi razdrobljena in nepovezana, ko pridemo do naslavljanja skupnih izzivov med državami članicami in nečlanicami EU," je posvaril. Makroregije po njegovem mnenju predstavljajo edinstveno priložnost sodelovanja, ne le državnih institucij, ampak tudi akademske sfere, lokalne ravni in nevladnega sektorja.

Sicer pa je cilj letošnjega tedna sredozemske obale oblikovanje akcijskega načrta, po katerem bi v vseh državah ob Jadranskem in Jonskem morju povečali zaščitena morska območja, je povedal direktor izolskega Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Iztok Škerlič. Strategija EU za biodiverziteto do leta 2030 predvideva najmanj 30-odstotno zaščito morja, v tem trenutku pa je zaščiten manj kot odstotek Jadranskega in Jonskega morja, je opozoril.

V Sloveniji naj bi v okviru akcijskega načrta razvili zeleno infrastrukturo ob zaprti obalni cesti Koper-Izola in uveljavili zaščiteno morsko območje ob ustju Dragonje in meji s Hrvaško. To območje je že predvideno tudi v pomorskem prostorskem načrtu, je povedal.