Gradbišče Kosovelove domačije (foto: Facebook Mesto Sežana/Emanuel Leskovšek)

Že novembra lani je vlada zagotovljenih 987.423 evra za obnovo Kosovelove domačije v Tomaju zvišala na nekaj manj kot 1,3 milijona evrov. Iz sežanskega občinskega proračuna bo namenjenih 380.725 evra. Čeprav morda neradi priznajo, so Kraševci na svojega Srečka Kosovela izredno ponosni in tudi obnovo tomajske domačije Kosovelovih budno spremljajo.

"Hiša je od vseh v okolici vedno izstopala, je imela eno posebno noto. In ta mreža za zajce ni primerna. Oči povejo. Tudi, če smo za***, vemo, da ni primerna! Je cenena! Za 2 evra, zgleda," je napisal komentator v eni od lokalnih skupin na Facebooku, kjer je tekla konec tedna beseda o tem, ali bo napovedano slovesno odprtje Kosovelove domačije 8. februarja, ali ga ne bo. Padale pa so tudi kritike o tem, kako obnova poteka, kakšni materiali se uporabljajo in podobno. "Spet je nekdo mastno zaslužil. Za obnovo male kraške hiške 1,3 milijona evrov. Še je denar!" je prepričan drugi komentator.

Občina Sežana: zamude so posledica nepredvidenih del in slabega vremena

"Obnova Kosovelove domačije se je časovno podaljšala glede na prvotne napovedi, kar je posledica kombinacije neugodnih vremenskih razmer in dodatnih nepredvidenih del, ki so se pokazala šele tekom sanacije," pravijo na sežanski občini, kjer poudarjajo, da gre za obsežno in zahtevno obnovo zgodovinskega objekta, "pri kateri sta kakovost izvedbe in varnost na prvem mestu".

Kosovelova domačija v Tomaju je trenutno "aktivno gradbišče, kjer se posamezne faze izvajajo postopno, v skladu s projektno dokumentacijo ter razmerami na terenu". Da vreme gradbincem res ne gre na roko, bo potrdil vsak Kraševec, saj tako deževne zime, kot je letošnja, že dolgo ni bilo, pravijo domačini.

Faza obnove Kosovelove domačije v začetku novembra lani (foto: Občina Sežana)

Suhozid je omogočal naravno odvajanje zalednih voda

"Neugodne vremenske razmere v zadnjem obdobju vplivajo na sušenje objekta po izvedenih statičnih posegih in injektiranju zidov. Brez ustreznega sušenja določenih del, kot je npr. polaganje parketa, ni mogoče izvajati. Poseben tehnični izziv predstavlja tudi sanacija podpornega zidu ob cesti," izpostavljajo na občini.

Spomnimo, zaradi omejenega prostora je bilo potrebno izvesti armiranobetonsko konstrukcijo, obloženo s kamnom. Medtem ko je "nekdanji suhozid omogočal naravno odvajanje zalednih voda s širšega območja, je nov podporni zid – ki je bistveno varnejši za obiskovalce in sam objekt – zahteval drugačen pristop k urejanju odvodnjavanja". Tako so morali predvideti dodatne rešitve za preusmerjanje zalednih voda stran od objekta.

"Do vdora vode v kletne prostore je prišlo v času izrazito neugodnih vremenskih razmer, saj je bilo v zadnjem obdobju dolgotrajno deževno in vlažno vreme. Objekt se nahaja na delu naselja, kjer se stekajo tudi meteorne vode iz širšega zaledja vasi," pojasnjujejo na sežanski občini, zato so primorani istočasno reševati tudi ta del problematike.

Že pred začetkom obnove so obilne padavine občasno zalile kletne prostore domačije, "zato je bila v okviru projekta predvidena rešitev odvodnjavanja z vgradnjo črpalke, ki se bo samodejno vklopila ob pojavu vode. Gre za načrtovani tehnični ukrep, ki je del celostne sanacije objekta in ne predstavlja nove ali nepričakovane okoliščine".

Kosovelova domačija pred obnovo (foto: Občina Sežana)

Kdaj bo obnova končana?

Kdaj bo obnova Kosovelove domačije končana, na sežanski občini še ne morejo napovedati. Poudarjajo pa, da je trenutno gradbišče. Zapora ceste in omejitev dostopa so namenjene zagotavljanju varnosti, zato vstop na gradbišče ni dovoljen, "saj lahko predstavlja tveganje za poškodbe".

"Zavedamo se, da obnova Kosovelove domačije pri domačinih vzbuja zanimanje, vprašanja in tudi skrb, saj gre za prostor z močnim simbolnim pomenom za kraj. Prav zato si prizadevamo, da se obnova izvede strokovno, varno in z mislijo na dolgoročno korist skupnosti, ob tem pa prosimo za razumevanje in potrpežljivost v času, ko je objekt še v fazi gradnje," zaključujejo na sežanski občini.