Na dogodku so sodelovali župan občine Piran Andrej Korenika, župan občine Sežana Andrej Sila ter podjetniki Joc Pečečnik, Matjaž Murko in Andrej Klančar, vsi trije člani SBC – Kluba slovenskih podjetnikov.

Župana sta izpostavila potrebo po krepitvi dodatnih panog, ne zgolj turizma, zlasti na Obali, ter nujnost skladnega, povezanega razvoja podjetništva in investicij na eni in infrastrukturnih kapacitet na drugi strani. "Potrebujemo regionalni razvoj, usmerjeno politiko in kakovostno šolstvo. To so tri najpomembnejše politike. Na ravni države bi potrebovali načrt za 10 let vnaprej," je prepričan Joc Pečečnik, ki se mu zdi ta trenutek največja težava pasivnost, saj se "pri nas nič ne zgodi."

Na vprašanje, kako okrepiti lokalno podjetništvo in ustvarjati novo vrednost, ki prinaša koristi celotni skupnosti, je piranski župan Andrej Korenika odgovoril, da bi potrebovali več raznolikosti. Na Obali je po njegovih besedah pretežno prisotno turistično podjetništvo, manj je drugih panog. Izziv je privabiti in okrepiti podjetništvo, ki ni tako odvisno od turizma, poleg tega turizem kot panoga ni celoleten, je poudaril Korenika. V Piranu trenutno nimajo prostorskega načrta, sam je namreč župan šele nekaj mesecev, so pa naklonjeni podjetništvu in si želijo drugačnih časov.

Matjaž Murko, lastnik podjetja Mennyacht in član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, je izpostavil primer Marine Portorož, ki je bila nekdaj največja na Jadranu, danes pa ni več, saj se konkurenca razvija. "Jahte so postajale vedno večje, marina pa je ostala enaka. Nazadnje je prišlo še podjetje DZS, ki je marino izčrpalo. Novi lastniki zbujajo upanje," je dejal Matjaž Murko.

Ocenjuje, da bo treba investirati v infrastrukturo. "V Črni gori so zgradili eno največjih marin, razvijajo se tudi drugi, na primer Rovinj. V Portorožu zelo manjka tovrstna infrastruktura, imamo samo pet priveznih mest za plovila dolžine nad 25 metrov. Marina bo morala narediti premik," je bil jasen Murko, ki je ob tem omenil še drugo pomembno infrastrukturo, kot so letališča, petzvezdični hoteli in ponudba hrane.

Pomembna je skladna rast

Kot pravi župan Sežane Andrej Sila, se v občini srečujejo z več izzivi, med katerimi so zdravstveni dom, šola, vrtec, stanovanja. "Za podjetništvo in regionalni razvoj je pomembno, da podjetja rastejo v skladu z infrastrukturnimi kapacitetami," je prepričan Sila, ki je tudi sam podjetnik. Med prednostne naloge uvršča povečevanje razpoložljivih poslovnih površin, vzpostaviti želi strategijo razvoja urbanizma.

Andrej Klančar, lastnik sežanskega podjetja Klančar Žerjavi in član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, je povedal, da se kot podjetje pogosto srečujejo z občinami in njimi sodelujejo. "Kjer je več žerjavov, tam stvari rastejo. Dogaja se v Ljubljani, na Obali, prebujajo se v Mariboru, Novem mestu, Ajdovščini. Kaj je dobro in kaj slabo, pokaže čas. Ajdovščina je primer dobre prakse in to tudi po zaslugi občine," je orisal svoj pogled na sodelovanje. Dotaknil se je večkrat omenjenega izziva privabljanja mladih: "Kaj je treba dati mladim poleg plače, da ti dobro delujejo in se počutijo v lokalnem okolju? Avto in stanovanje nista tako pomembna, kot je zbujanje čuta za pripadnost in ekipno vzdušje."

10-letni načrt na ravni države

Predsednik kluba Joc Pečečnik, lastnik podjetja Elektronček, ki je v četrtek napovedal, da bo podjetju Moda Mi&Lan s 600 tisoč evri pomagal poravnati dolgove in rešiti več kot 100 delovnih mest, se je strinjal s tem, kar sta povedala župana Korenika in Sila. Ocenil je, da je v Sloveniji problem centralizirano vodenje države, izpostavil je tudi okoljsko problematiko. "Primerjajmo tri države: Dansko, Avstrijo, Slovenijo. Uspešnost države se meri po kvaliteti storitev, ki jih ponuja. Cena javnih storitev je na Danskem 3.400 evrov, v Avstriji 2.800 evrov in v Sloveniji 7.500 evrov na prebivalca," je bil nazoren Pečečnik, ki je kot primer dobre prakse omenil enostavnost pridobivanja gradbenega dovoljenja v Las Vegasu.

V Sloveniji bi morali urediti okoljsko načrtovanje, da bi bilo enostavno in predvidljivo. Potrebujemo regionalni razvoj, usmerjeno politiko, kakovostno šolstvo – to so tri najpomembnejše politike. Na ravni države bi potrebovali načrt za 10 let vnaprej, je prepričan Pečečnik, ki se mu zdi trenutno največja težava pasivnost, saj se "nič ne zgodi, še kreganja ni več."

Jurij Korenc, lastnik podjetja Studio 37, ki je organizator letošnjega sejma Internautica, na katerem je gostoval dogodek SBC, je pozdravil iniciativo za srečanje, saj spodbuja povezovanje. Prav to je po njegovih besedah ključno, to velja tako za letošnjo Internautico, ki je privabila številne partnerje, tudi SBC, kot za sodelovanje občin in podjetnikov pri iskanju novih poti za močnejši regijski razvoj.

Po okrogli mizi so podžupan Mestne občine Koper Janez Starman ter župani Pirana, Sežane in Komna (mag. Erik Modic) s SBC podpisali pismo o nameri za partnerstvo in sodelovanje na področju gospodarstva.

O SBC – Klubu slovenskih podjetnikov 

SBC – Klub slovenskih podjetnikov združuje 400 članov, nadpovprečno uspešnih lastnikov slovenskih podjetij, ki so do rezultatov prišli z lastnim znanjem, trudom in idejami. Člani ustvarjajo več kot 22 tisoč delovnih mest, povprečna dodana vrednost na zaposlenega presega 63 tisoč evrov (19 % več od povprečja slovenskega gospodarstva). Člani imajo 2,1x višjo donosnost kapitala od povprečja slovenskega gospodarstva, 2,7x višjo rast prihodkov od prodaje od povprečja slovenskega gospodarstva in 2,3x višjo rast števila zaposlenih od povprečja slovenskega gospodarstva (vir: Dun & Bradstreet, SBC – Klub slovenskih podjetnikov).