V pisnem odzivu sta poudarila, da se Dari Južna nikoli ni vmešaval v operativno poslovanje Petrola. "Je pa eden izmed delničarjev družbe Petrol in tako kot vsi ostali delničarji svoje pravice in interese uveljavlja na skupščinah družbe in zgolj na skupščinah družbe tudi komentira poslovanje skupine Petrol," sta navedla.

Dodala sta, da se tudi Vesna Južna ni nikoli vključevala v operativno delo družbe, niti zdaj kot članica oziroma predsednica nadzornega sveta. "Prav tako se Vesna Južna ni nikoli prej, niti sedaj kot članica oz. predsednica nadzornega sveta, vključevala v operativno delo družbe, saj to ni v pristojnosti članov nadzornega sveta, temveč v pristojnosti uprave. Nadzorni svet svojo funkcijo opravlja v okviru zakonsko določenih pristojnosti, na podlagi informacij in dokumentacije, ki jo prejema v okviru svojega delovanja," sta pojasnila.

Zato oba odločno zavračata vse navedbe, ki po njunih besedah "zlonamerno in v škodo ugleda obeh" namigujejo na kakršnokoli neformalno ali neustrezno vplivanje na poslovanje Petrola ali skupine.

Kot neutemeljene in absurdne sta označila trditve v medijih in na družbenih omrežjih, zlasti tiste, da naj bi bila oskrba z gorivi namenoma omejevana, da bi družba ustvarjala višje dobičke v času krize, da naj bi delovala politično motivirano, da naj bi bili interesi delničarjev nad oskrbo prebivalstva, da naj bi bilo vodenje podjetja neustrezno, da gre za konflikt interesov ter da naj bi izvajala pritiske na odgovorne osebe.

"Vsi očitki temeljijo na domnevah, ne na dejstvih. Nesporno dejstvo pa je, da je do največjih motenj pri preskrbi z gorivi prišlo zaradi neustreznega mehanizma oblikovanja maloprodajnih cen goriv, zaradi česar so nastale prevelike cenovne razlike glede na sosednje države in pričakovanja nadaljnjih podražitev," menita.

Po njuni oceni je vladna napoved podražitve 18. marca sicer morda dobronamerna, vendar je povzročila nenaden porast povpraševanja, ki se ni enakomerno porazdelil skozi čas. Potrošniki – tako fizične kot pravne osebe, tujci ob meji, kmetje, špekulanti in tranzitni promet – so začeli takoj kopičiti zaloge goriva.

Zaradi tako povečanega povpraševanja je prišlo do zastojev pri dobavi na prodajna mesta in posledično do začasnega pomanjkanja goriva, sta ocenila, pri čemer sta uporabila primerjavo, da bi do podobne situacije prišlo tudi ob vnaprejšnji napovedi omejitve dviga gotovine na bankah.

"Krivdo za nastalo situacijo je vlada enostavno prevalila na naftne trgovce, predvsem pa na Petrol oz. kar na Vesno in Darija Južno. Zakaj že? Morda zato, ker sta Vesna in Dari Južna javno povedala, da je ta vlada skozi cel mandat delala škodo naftnim trgovcem in gospodarstvu," sta zapisala.

Glede zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) za sklic skupščine Petrola, na kateri bi odločali o imenovanju posebnega revizorja za pregled nedavnega delovanja družbe, poudarjata, da ima vsak delničar z vsaj petodstotnim deležem pravico zahtevati sklic skupščine.

Pojasnila sta, da podjetja iz skupine Perspektiva poslujejo s Petrolom predvsem kot kupci energentov – elektrike, plina, nafte in naftnih derivatov, bitumna ter drugih izdelkov – medtem ko družba CGP sodeluje tudi kot izvajalec gradbenih del.

V zadnjih petih letih so podjetja iz skupine Perspektiva pri Petrolu kupila za 68 milijonov evrov blaga, družba CGP pa je za Petrol opravila za 8,6 milijona evrov gradbenih poslov.

Navedla sta še, da se o vseh poslih dogovarjajo poslovodstva družb in da se sama ne vmešavata v operativno poslovanje svojih podjetij. Trdita tudi, da predstavniki ali lastniki družb iz skupine Perspektiva nikoli niso vplivali na odločitve odgovornih oseb ali organov Petrola.

Zakonca Južna sta prek družb Perspektiva FT in Vizija Holding skoraj devetodstotna lastnika Petrola. Država ima neposredno 10,8 odstotka deleža, prek SDH 12,7 odstotka in prek Kapitalske družbe 8,6 odstotka, kar skupaj predstavlja približno tretjinski delež. Največji posamezni lastnik je slovaško-češka finančna skupina J&T z 12,78-odstotnim deležem.