Kot je danes v DZ povedal Sajovic, je treba vzpostaviti sistem, v katerem bi se projekti, kot je logistični koridor, financirali iz proračuna ministrstva za obrambo, ne pa iz resorja za infrastrukturo. "Ključna je administracija, ne pa vsebina. Vsebina je bila korektna. Trdno stojim za tem, da krepi slovensko varnost," je dejal.

Zveza Nato med slovenske obrambne izdatke ni uvrstila nekaj deset projektov v skupni vrednosti 360 milijonov evrov, predvsem s področja prometne infrastrukture. Med drugim ni priznala, da bi se med obrambne stroške štela gradnja železniške postaje v Ljubljani in širitev pristaniških zmogljivosti v Luki Koper.

Prav tako Nato ni upošteval gradnje drugega železniškega tira Koper–Divača in povečanja nekaterih transportnih zmogljivosti Slovenskih železnic, ki jih je prejšnja vlada prav tako uvrstila med obrambne izdatke.

Sajovic je poudaril, da gre pri omenjenih projektih za strateške naložbe. "Ves slovenski železniški promet gre skozi eno samo točko, ki mora biti najsodobneje in najbolje opremljena, da omogoča transport," je dejal.

Ob tem je izpostavil, da je Slovenija po oceni Nata na področju obrambnih izdatkov dosegla izjemen napredek. "Ni bilo vlade v 35-letni zgodovini, ki bi v varnost, odpornost in obrambo vložila toliko kot mi," je povedal. Dodal je še, da so "nekateri iz naše administracije in politike" to zgodbo izkoristili za notranjepolitične namene.

Kot izhaja iz poročila Nata, bo Slovenija letos za temeljne obrambne potrebe namenila nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov, kar predstavlja 1,61 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Po ocenah zavezništva bo tako ostala edina članica, ki za obrambo namenja manj kot dva odstotka BDP. Lani sta poleg Slovenije pod tem pragom ostali še Albanija in Češka.

Vlada Roberta Goloba je od začetka mandata po analizah Nata obrambne izdatke povečala z 1,3 odstotka BDP na 1,57 odstotka BDP. To pomeni povečanje s približno 740 milijonov evrov na nekaj več kot milijardo evrov.