Kitajska obrambna poraba, ki je leta 2024 znašala 471 milijard dolarjev, odraža njeno ambicijo, da doseže ali preseže vojaške sposobnosti ZDA, zlasti na področju brezpilotnih sistemov. Ljudska osvobodilna vojska (PLA) je dala prednost naprednim UAV-jim za projektiranje moči v spornih regijah, kot sta Tajvanski preliv in Južno Kitajsko morje. Jiu Tian, znan tudi kot Jiutian SS-UAV, je bil prvič predstavljen na zračni razstavi v Zhuhaju novembra 2024, kitajska državna televizija CCTV pa je njegove sposobnosti prikazala maja 2025, pred njegovim prvim poletom, načrtovanim za junij 2025.

Razvili so ga v sodelovanju s podjetjema Aviation Industry Corporation of China (AVIC) in Haige Communications, Jiu Tian pa predstavlja pomemben napredek v brezpilotnem vojskovanju. Državni mediji poročajo o njegovi sposobnosti izstrelitve do 100 manjših dronov ali plavajočih municij med letom, kar omogoča taktike rojev za premagovanje sovražnikovih zračnih obramb. Specifikacije UAV vključujejo razpon kril 25 metrov, največjo težo pri vzletu 16 ton, kapaciteto nosilnosti šest ton, doseg do 7.000 kilometrov, višino leta do 15.000 metrov in vzdržljivost letenja do 36 ur, čeprav nekateri viri navajajo 12 ur.

Jiu Tian je zasnovan za vsestransko uporabo in modularnost. Opremljen je z osmimi točkami za podkrila in centralnim 'modulom Isomerism Hive', ki omogoča izvajanje različnih nalog, kot so izstrelitev kamikaze dronov, izvajanje elektronskega vojskovanja ter izvedba nalog za obveščevalno spremljanje in raziskovanje (ISR). Posnetki CCTV prikazujejo UAV, ki izstreljuje drone iz obeh strani trupa, kar prikazuje njegovo sposobnost izvajanja taktik rojev dronov. Dronov motor, radarski sistem in elektro-optikalni sistem podpirajo njegovo zaznavanje bojišča in dolg doseg, kar mu omogoča delovanje nad številnimi srednje dosegajočimi zračnimi obrambnimi sistemi.

Analitiki Jiu Tian vidijo kot "pomnoževalec moči" za Ljudsko osvobodilno vojsko (PLA), saj omogoča usklajevanje omrežja dronov za izvidništvo, napade ali elektronsko bojevanje. Njegov modularni sistem nosilnosti omogoča prilagoditev nalogam, kar podaljšuje njegovo uporabo tudi za civilne naloge, kot so nujna logistika in mejni nadzor. Kitajski vojaški strokovnjak Fu Qianshao je poudaril, da dron lahko nosi orožje, primerljivo z modernimi lovci, kar izpostavlja njegov potencial za večnamenske naloge, piše Global Times.

Zmožnosti Jiu Tian predstavljajo velik izziv za regionalno varnost, še posebej za Tajvan in Japonsko. Poročila z X in drugih medijev nakazujejo, da bi lahko doseg drona do 7.000 kilometrov in njegovo delovanje na visokih višinah omogočila stalno spremljanje in napade na območjih, kot sta Tajvanski preliv in Južno Kitajsko morje, z možnostjo dosega tudi Guama. Taktike rojev, zasnovane za preplavljanje zračnih obramb, bi lahko zapletle obrambne strategije ameriških zaveznikov, ki so opremljeni s sistemi, kot so THAAD, Patriot PAC-3 in Aegis BMD, čeprav bi ti sistemi morda še vedno lahko prestregli Jiu Tian na njegovi operativni višini.

UAV Sky Aircraft Carrier

China's Jiutian super-high altitude, long endurance drone.

It was exhibited at the Zhuhai Air Show last year, and it has been equipped with troops. pic.twitter.com/bmhYp5c0NA

— Johnson xiao (@Johnsonxiao168) May 18, 2025

Predstavitev Jiu Tian je sprožila tako navdušenje kot skepticizem. WIONews ga je opisal kot potencialno prelomno novost v vojskovanju z droni, medtem ko je DroneXL.co opozoril, da je v skladu s svetovnimi trendi na področju avtonomnih sistemov. Express.co.uk je izpostavil njegovo sposobnost izogibanja detekciji zaradi visokoletečih operacij, kar je podobno izkušnjam, pridobljenih z uporabo dronov v Ukrajini. Vendar pa skeptiki še vedno postavljajo vprašanje o njegovi dejanski učinkovitosti, pri čemer DroneXL.co meni, da bo bistvenega pomena testni polet junija 2025, ki bo potrdil njegove sposobnosti.

Kitajska širša naložba v brezpilotne sisteme, kot so dron TP1000 za tovor, droni WZ-7 in TB-001 Scorpion, kaže na strateški poudarek na asimetričnem vojskovanju. Asia Live poudarja, da Kitajska uporablja digitalne dvojčke in kvantne komunikacijske protokole, ki izboljšujejo razvoj UAV-jev in ji omogočajo, da postane vodilna na področju varne povezljivosti dronov. Ta tehnološki napredek se ujema z vizijo predsednika Xi Jinpinga o "inteligentnem vojskovanju", kot je zapisano v beli knjigi o obrambi Kitajske iz leta 2019.