Od leve k desni: izolski župan Danilo Markočič, rektor UP Dragan Marušič in direktorica InnoRenew CoE Andreja Kutnar

Projekt InnoRenew bi Občini Izola prinesel razvoj in dodano vrednost gopodarstvu tako za lokalno kot za širše okolje, je na začetku novinarske konference poudaril župan Občine Izola Danilo Markočič. "InnoRenew je zrastel z Izolo. S tem, ko smo občinski svetniki leta 2017 soglasno potrdili, da se prenese stavbna pravica na InnoRenew, smo tudi jasno povedali, da si tudi v Izoli želimo tak razvoj. Danes, ko se srečujemo z določenimi vprašanji in tudi nagajanji skozi določene interese, to razumemo kot iskanje rešitev oziroma možnosti, da se ta objekt ne zgradi," je dodal.

Simonovič v imenu istrskih poslancev obljubil pomoč

Podpredsednik Državnega zbora RS in predsednik Kluba istrskih poslancev Branko Simonovič pa je poudaril, da inštitut, ki nastaja v Izoli, ni pomemben samo z vidika dodane vrednosti, ki jo bo prinesel Izoli in širši regiji, temveč tudi zato, ker je vzorčni primer, ko se inštiuti iz centra selijo v periferijo. "Klub istrskih poslancev se želi in hoče vključevati v vse tisto, za kar obstaja javni interes. In mislim, da bo ta inštitut, ki nastaja, vsem skupaj v velik ponos," je dejal. "Istrski poslanci smo vztrajni in trdni, da bomo z njimi sodelovali na tej poti do otvoritve in kadar koli bodo naleteli na težave, teh ne bo malo, bomo gotovo dali naš prispevek, da jih odpravimo," je obljubil Simonovič.

Skrajno levo: podžupan Občine Izola Vlado Marič, vodja Urada za prostor in nepremičnine na izolski občini Marko Starman, Podpredsednik Državnega zbora RS in predsednik Kluba istrskih poslancev Branko Simonovič  

Želijo, da bi na Obali zrastel mednarodno prepoznaven inštitut

Fokus inštituta InnoRenew je les, ki ga ima Slovenija v izobilju in je material 21. stoletja za gradnjo, je na novinarski konferenci pojasnila direktorica Zavoda InnoRenew CoE Andreja Kutnar. Tudi nova staba inštituta bo demonstracija znanj strokovnjakov, ki jih bodo zaposlili, kar so opredelili tudi v projektni prijavi k Evropski komisiji. Danes zaposlujejo 50 ljudi, od teh je polovica tujcev.

S centrom odličnosti bo slovensko primorje dobilo "mednarodno prepoznaven raziskovalni inštitut, center znanja", na Obalo pa bodo "po znanja, po inovativnost" prihajali strokovnjaki z različnih področij. Lesarji, gradbinci, kemiki, fiziki, psihologi in drugi bodo soustvarjali "inovativne produkte z visoko dodano vrednostjo," je povedala Kutnarjeva.

Raziskovalni inštitut InnoRenew

Marušič o denarju in polemikah na socialnih omrežjih

Sama gradnja centra odličnosti je bila v zadnjem času na socialnih omrežjih tarča različnih polemik "glede tega, da naj bi Univerza na Primorskem prenesla 45 milijonov evrov iz kampusa Livade direktno v privatne žepe", je povedal rektor UP Dragan Marušič. Kot je pojasnil, je zavod InnoRenew CoE prejel "15 milijonov neposredno iz evropskega proračuna, torej niti centa slovenskega javnega denarja. InnoRenew je neto izvoznik slovenskega znanja." 

Kot je pojasnil Marušič, bo šla večina denarja od teh 15 milijonov za plače petdesetih zaposlenih na raziskovalnem inštitutu. "Če izračunate prispevke, pride 3,75 milijona neposredno v državni proračun." Od preostalih 30 milijonov, ki jih je prispevala slovenska vlada, pa je "24 milijonov ali 80 odstotkov evropskega denarja in samo 6 milijonov slovenskega denarja." 

Raziskovalni inštitut InnoRenew

Marušič: "Center odličnosti ima potencial, da postane multinacionalka"

Če po Marušičevih izračunih "od tega denarja odtegnemo še DDV ter ga prištejemo v prejšnji prispevek od plač, pa še dodatnih pet milijonov, ki so jih dodano prinesli iz evropskih projektov, pridemo do tega, da je vsega skupaj čez pet milijonov neto učinka v slovenski državni proračun." Dodal je, da UP in InnoRenew nista privatizatorja, ampak dve instituciji, "ki polnita državni proračun in posledično povečujeta BDP Izoli."

Marušič je dodal, da ima InnoRenew "že zdaj potencial za 10 do 15 milijonov letno. Z vsemi zagoni, ki jih dobi ob ureditvi te stavbe, pa mislim, da to gre lahko v nebo in postane multinacionalka z visokotehnološkim znanjem, znanstveniki s celega sveta. To je rast BDP na ravni Kitajske," je pojasnil.

Raziskovalni inštitut InnoRenew

InnoRenew že doprinesel k lokalnemu okolju

Tako Marušič kot Kutnarjeva sta poudarila, da ustanovitev javnega raziskovalnega zavoda v Sloveniji v praksi ni možna, edini način je bila ustanovitev zasebnega neprofitnega zavoda, kar so jim svetovali tudi na resornem ministrstvu. "Javni raziskovalni zavodi dobijo določeno število sredstev iz proračuna, v našem primeru pa smo popolnoma na trgu. Poskrbeti moramo, da imamo dovolj sredstev za svoje delovanje in zato smo od prvega dne ustanovitve izredno aktivni pri pridobivanju novih projektov," je dejala Kutnarjeva.

Uspešno so pridobili že 24 od 105 evropskih projektov, v zadnjega je vključen tudi Dom upokojencev Izola. "V okviru tega projekta je pridobil sredstva v višini 270.000 evrov za projekt pilotne rešitve za aktivno in zdravo staranje. Neposredno lahko tudi dokažemo, kaj lahko doprinesemo našemu lokalnemu okolju," je poudarila.

Edini zgrajeni stolpič iz nerealiziranega projekta kampusa Livade

Arhitekti DGA so bili po Marušičevem mnenju preplačani

Neraliziran kampus Livade je projektiral arhitekturni biro Dekleva Gregorič (DGA), ki je za to prejel 1,2 milijona evrov javnega denarja. Zgrajen je samo stolpič A, vlada pa sredstev za gradnjo kampusa nima. V DGA trdijo, da načrt za center odličnosti, ki ga projektira skupina drugih arhitektov, sloni na njihovi idejni zasnovi. "Tega kampusa več ni in nobena intelektualna pravica ne more tam ostati zacementirana. Tudi zato, ker se biro ukvarja predvsem z betonskimi gradnjami, InnoRenew pa sledi trendu zelenje gradnje," je dejal Marušič. 

Marušič je komentiral tudi višino plačila, ki ga je DGA prejel za projektiranje. Kot je menil, bi se moralo za to vsoto denarja po današnjih standardih "zgraditi 33.000 kvadratnih metrov zahtevne uporabne površine. Stolpič A ima 3500 kvadratnih metrov, stolpič B tudi, preostali študentski domovi pa skupaj nič več kot to, kar pomeni, da so bili 2,5-krat preplačani. Nič jim ne dolgujemo," je dodal.

Starman: "Ugotovljeno je bilo, da ima DGA zasebni interes"

Ko je Občina Izola podelila stavbno pravico na območju kampusa zasebnemu neprofitnemu zavodu InnoRenew CoE, se je, po besedah vodje izolskega Urada za prostor in nepremičnine Marka Starmana, biro DGA želel vključiti v postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Tako na ministrstvu kot na izolski upravni enoti so ugotovili, da na strani DGA ne obstaja pravni interes za vključitev v postopek izdaje gradbenega dovoljenja.

"Zakaj? Zato, ker ima zasebni interes, ne javnega. Ima priznan zasebni, privatni interes, ki izhaja iz pogodbe, ki jo ima z Univerzo na Primorskem, medtem ko je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja udeležen tisti, ki zasleduje javni interes." V zvezi s tem je bil sprožen upravni spor na sodišču, "nad gradbenim dovoljenjem pa ni bilo pritožb in je pravnomočno in izvršljivo," je zaključil.

»POPRAVEK OBJAVE »DEKLEVA GREGORIČ PROTI INNORENEW«

Dne 09.05.2019 je bil na portalu https://www.regionalobala.si objavljen članek z naslovom »Dekleva Gregorič proti Innorenew: Kdo v resnici uveljavlja zasebne interese?«, ki vsebuje netočne informacije, ki so sicer ključne za razumevanje obravnavane teme.

Dekleva Gregorič, kot neposredno prizadeti stranki in izvirna avtorja nagrajene arhitekturne rešitve za kampus Livade sta pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije sprožila upravni spor. V njem skušata zaščititi pravice in pravne koristi, v katere bo poseženo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Tožena stranka je Republika Slovenija, skladno z zakonom in pravnim poukom odločbe. InnoRenew je v postopku priglasil svojo udeležbo.

V kolikor je Center odličnosti objekt v javni rabi, je zavod InnoRenew, skladno z določbami Zakona o javnem naročanju, zavezan izvesti javni natečaj, če želi graditi na obstoječem ozemlju, sicer predvidenem za izgradnjo kampusa. Na slednje je bil InnoRenew opozorjen tako s strani Zbornice za arhitekturo in prostor kot tudi s strani Ministrstva za izobraževanje in šport. Ministrstvo je zavod opozorilo tudi na dejstvo, da je biro edini zakoniti projektant na tem območju.

Ustanovitev javnega raziskovalnega zavoda v Sloveniji ni nemogoča, saj na tem območju deluje kar šestnajst javnih raziskovalnih zavodov. Med drugim je bilo leta 2016 ustanovljeno Znanstveno-raziskovalno središče Koper (javni raziskovalni zavod), ki je bil pred tem prav član Univerze na Primorskem, sicer 45,10% lastnice zavoda InnoRenew.

Biro Dekleva Grgeorič arhitekti d.o.o je po pogodbi v sklopu projekta Kampus Livade izdelal idejno zasnovo za celotni Kampus Livade (vse objekte in zunanjo ureditev), izdelal vso projektno in tehnično dokumentacijo za prvi fakultetni objekt, ki je zgrajen. Biro je izdelal projektno dokumentacijo: projekt za gradbeno dovoljenje - PGD, projekt za izvedbo - PZIza drugi fakultetni objekt ter za tri objekte študentskih domov (skupaj s 300 posteljami). Za to navedeno opravljeno delo projektiranja celote IDZ in vseh petih objektov je biro prejel 1,2 milijona evrov plačila, ki pa je namenjeno tudi plačilo za delo vseh strokovnjakov pri projektu - projektanov za konstrukcije, električne instalacije, strojne instalacije, zunanjo ureditev, elaboratov in drugo. Pogodba s tem s strani Univerze na Primorskem ni v celoti realizirana, saj za Kampus Livade skupaj predvideva štiri fakultetne objekte, ki so medsebojno povezani v eno stavbo, glavni objekt kampusa s knjižnico, športno dvorano ter tri študentske domove.

Prav tako biro ni bil plačan za delo, ki ga je opravil prav za Center InnoRenew, s katerimi je InnoRenew vodil postopke na Ministrstvu za okolje in prostor in Občini Izola. Trditve o tem, da z referencami biroja zavod Innorenew ne bi mogel vložiti prijave na razpis, ne držijo, saj je prav z načrtom biroja Innorenew vložil pobudbo za umestitev v Kampus Izola, saj prijava, ki vključuje umestitev Innorenew v Kampus Livade, bistveno temelji na vsem predhodno opravljenem projektantskem in avtorskem delu biroja. Poleg tega je bil biro v prijavi naveden kot del Živega laboratorija, s tem pa vse dotedanje javno objavljene reference biroja, nadalje so bili projekti biroja celo večkrat citirani na spletnih straneh zavoda Innorenew kot referenca s področja zelene in trajnostne gradnje.

Avtorja ne zatrjujeta avtorstva na prostorskem aktu, marveč na vseh načrtih, ki so bili izdelani pred prostorskim aktom, vseh ki so sestavni del prostorskih aktov, ter na vseh načrtih, ki so bili izdelani po sprejemu prostorskih aktov vključno z Idejno zasnovo celotnega Kampusa Livade, ki jasno določa koncept celotnega Kampusa in predvideva jasno arhitekturno zasnove ene velike fakultetne stavbe, ki povezuje štiri fakultetne objekte v zaključeno celoto, in na katerih slednja upoštevaje Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, še vedno nosita vsa upravičenja, saj do prenosa avtorskih pravic ni prišlo. Kakršnikoli posegi v načrte so zato nezakoniti.

Arhitekturni biro Dekleva Gregorič pa je tudi v fazi priprave zahtevkov za zavarovanje pravnega položaja napram Univerzi na Primorskem ter vložitvi prijave na Evropsko komisijo.«

Odvetniška družba Čeferin in partnerji o.p., d.o.o.