Kot je razložil Marco Alfieri, član gibanja Svobodni Trst/Movimento Trieste Libera, je pobuda manifestacije na Dunaju, katere nosilec je omenjeno gibanje, le ena izmed pravnih aktivnosti, s katerimi skušajo člani gibanja obvestiti javnost o kršitvah Londonskega memoranduma iz leta 1954 s strani italijanske vlade na ozemlju t. i. Cone A Svobodnega tržaškega ozemlja.

Člani gibanja so vzporedno, pred dvema tednoma, zbirali tudi podpise za peticijo, ki jo bodo poslali na Varnostni svet Združenih narodov, s katero državljani Svobodnega tržaškega ozemlja zahtevajo čimprejšnje imenovanje guvernerja in ponovno vzpostavitev tega teritorija. S tem želijo tudi ponovno imeti svoj sedež in zastavo STO v ZN. Tržačani namreč želijo tudi sprožiti preiskavo o dosedanjem delu začasne civilne administracije Svobodnega tržaškega ozemlja s strani italijanske vlade in posledično s tem sprožiti odškodninske finančne tožbe proti italijanski vladi ter preseliti začasno upravljanje teritorija pod okrilje Avstrije. V okviru tega so tudi organizirali potovanje svojih podpornikov na Dunaj.

Poziv h koncu okupacije

Tržačani so se obrnili k avstrijski državi v želji, da se konča italijanska okupacija Cone A Svobodnega tržaškega ozemlja in kot pravijo "ne le zaradi 600 let zgodovinskega spomina, ki povezuje Avstro-Ogrsko s Trstom, temveč tudi zato, da bi postavili temelje za projektno sodelovanje v bližnji prihodnosti, kar sicer predvideva tudi priloga VIII Pariške mirovne pogodbe, ki je še vedno v veljavi". Ta predvideva za Trst vlogo svobodnega pristanišča, pomembnega za celotno Srednjo Evropo. 

V Trstu obstaja pet prosto carinskih con; pristaniška, finančna in trgovska prosta cona v Starem pristanišču, Novo pristanišče: prosta cona za les, prosta cona za naftne derivate in minerale ter industrijska prosta cona. To so ne le mednarodni teritoriji, ki niso del Italije, ampak so celo izven jurisdikcije same Evropske unije, kot so priznala v svojih sodbah pred kratkim tako italijanska kot evropska sodišča, zato so tudi izvzeti iz finančne in birokratske zakonodaje držav, ki jih upravljajo. 

Gibanje Svobodni Trst se je tako s podporo odpravilo na Dunaj z zahtevo po spoštovanju mednarodnega prava in z željo po ponovni oživitvi trgovine, prometa in industrijske dejavnosti na tem območju, kar je izrednega pomena za vso Srednjo Evropo. Gibanje je mnenja, da je ravno v glavnem mestu Avstrije našlo pravi sedež za ponovno in takojšnjo vzpostavitev vezi med Trstom in bazenom v Podonavju.

Gibanje Svobodni Trst danes ponuja skupno strategijo za prihodnost, v kateri bi lahko imela Avstrija večjo težo, predvsem glede upravljanja svojega obmorskega pristanišča, kot to predvideva mednarodna zakonodaja. Duh sodelovanja med subjektoma lahko vpliva le pozitivno na skupno dobro prebivalcev in ne nazadnje na samo ekonomsko in trgovinsko rast tako mesta Trst kot tudi celotne Avstrije. To so bili tudi aktualni vzroki mednarodne manifestacije, ki se je zgodila na Dunaju 23. junija 2013. 

Organizirani shod se je vil skozi dunajske ulice v središču mestnega jedra in požel zanimanje in interes mimoidočih, ki so si na sončen dan privoščili sladoled ali kakšno drugo jed v mestnih lokalih. 

Shod se je končal pred palačo Obrtne zbornice na Dunaju, kjer so Tržačane sprejeli avstrijski predstavniki, ki poslovno sodelujejo z največjimi avstrijskimi finančnimi podjetji. Že na prvem srečanju so imeli Avstrijci možnost slišati iz ust predsednika gibanja Svobodni Trst, Stefana Ferluge, razloge prisotnosti stotine Tržačanov na Dunaju.

 

Formalni dogovori

V želji po večjem miru in spoštovanju zasebnosti so se člani gibanja odločili nadaljevati pogovore s predstavniki obrtne zbornice za zaprtimi vrati pisarn, kjer je nato potekal briefing v ožjem številu in bolj formalnem tonu. Iz teh pogovorov je prišlo kasneje na površje zanimanje avstrijskih predstavnikov, da bi nadaljevali z zahtevami gibanja Svobodni Trst preko organizacije konferenc tako na Dunaju kot v Trstu, da bi lahko še bolj poglobili podrobnosti sodelovanja med Avstrijo in Prostim tržaškim pristaniščem, kot to predvideva Pariška mirovna pogodba iz leta 1947. 

Pred slovesom so predstavniki gibanja Svobodni Trst predstavnike avstrijske obrtne zbornice, ki so prisostvovali srečanju, obdarili  s košaricami s tipičnimi tržaškimi izdelki, poleg tega pa so še poklonili zastavo Svobodnega tržaškega ozemlja. To so storili ne le na simbolični ravni, temveč z zavezo, upanjem predsednika Stefana Ferluge, da bi lahko te zastave plapolale na avstrijskih ladjah, kot predvideva 33. člen priloge VI Pariške mirovne pogodbe, podpisane 10. februarja leta 1947.