Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Sončev mrk nastane, ko se Sonce, Luna in Zemlja poravnajo tako, da Luna z Zemlje gledano prekrije del ali celotno Sončevo ploskev. Ob popolnem mrku Luna Sonce za kratek čas povsem zakrije, okolica pa se lahko sredi dneva občutno stemni.

Astrofizičarka z britanske Univerze Surrey Noelia Noël je pojasnila, da bodo opazovalci znotraj območja popolnega mrka pred Soncem zagledali temen Lunin disk.

Tokrat bo popolni Sončev mrk mogoče spremljati predvsem z območij Grenlandije, Islandije, severne Rusije in Atlantika ter dela Iberskega polotoka. V naših krajih bo pojav viden kot delni Sončev mrk, saj bo Luna zakrila le del Sonca.

Brez zaščite nikar ne glejte v Sonce

Čeprav bo pogled proti nebu vabljiv, strokovnjaki posebej opozarjajo na varnost. V Sonce se tudi med delnim mrkom ne sme gledati s prostim očesom, prav tako za opazovanje niso primerna običajna sončna očala.

Za neposredno opazovanje je treba uporabiti ustrezna očala oziroma filtre, namenjene prav opazovanju Sonca. Varnejša možnost je tudi posredno spremljanje mrka s projekcijo.

Noëlova kot preprost primer omenja cedilo. Sončna svetloba skozi majhne odprtine na belo podlago projicira številne podobe delno zakritega Sonca. Podoben učinek je mogoče doseči z majhno luknjico v kosu papirja ali kartona, pri čemer se projekcijo opazuje na drugi površini in ne skozi odprtino.

Sončev mrk bo tako 12. avgusta ponudil redko priložnost za opazovanje nebesne predstave, pri kateri pa mora biti na prvem mestu zaščita oči, še poroča dnevnik.hr.