Žensko je pri nabiranju navadnega kaprovca v Strunjanu 'zalotil' občan. Fotografijo je objavil v eni od skupin na Facebooku.

Krajinski park Strunjan je eno najbolj pomembnih območij za ohranjanje narave na slovenski obali, zato na njegovem območju uspeva veliko število rastlinskih vrst, "med njimi tudi redke, ogrožene in zavarovane vrste". "V načrtu upravljanja je navedenih skoraj 500 rastlinskih vrst, zato vseh ni mogoče naštevati. Med najbolj značilnimi sredozemskimi vrstami so navadna mirta, hrapavi oponec in navadna jagodičnica, ki ima na rtu Ronek svoje edino samoniklo rastišče v Sloveniji in hkrati najsevernejše naravno rastišče," pojasnjujejo v Krajinskem parku Strunjan.

Navadna jagodičnica ima na rtu Ronek svoje edino samoniklo rastišče v Sloveniji.

Na strunjanskem morskem obrežju uspeva tudi morska gorjuša, ki ji v Sloveniji grozi izumrtje. Pomemben del naravne dediščine predstavljajo morski travniki kolenčaste cimodoceje ter združbe rjavih alg iz rodu Cystoseira. "Ne glede na varstveni status posamezne vrste velja poudariti, da je na območju obeh naravnih rezervatov prepovedano nabiranje prosto rastočih rastlin ter odvzemanje rastlin in živali prosto živečih vrst iz narave. Varstveni režim tako varuje celoten ekosistem in ne le posameznih vrst," dodajajo.

Je nabiranje zavarovanih divjih rastlin v pristojnosti nadzornikov in lahko kaznujejo?

"Naravovarstveni nadzorniki izvajajo neposredni nadzor nad spoštovanjem varstvenih režimov na območju Krajinskega parka Strunjan. Če ugotovijo kršitev določb uredbe o Krajinskem parku Strunjan, lahko zoper kršitelja ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi. Pri tem je pomembno poudariti, da je v naravnih rezervatih prepovedano nabiranje prosto rastočih rastlin in odvzemanje rastlin ter živali prosto živečih vrst iz narave, ne glede na to, ali gre za zavarovano vrsto ali ne."

Kakšna je kazen za prekršek?

Kot pojasnjujejo, je decembra 2025 začela veljati novela Zakona o ohranjanju narave (ZON), ki je za kršitve na zavarovanih območjih uvedla višje globe. Za kršitve varstvenih režimov na območju Krajinskega parka Strunjan lahko naravovarstveni nadzorniki ukrepajo v skladu z določbami tega zakona. Zakon v 160.a členu določa, da se posameznik, ki ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja in varstvenimi režimi na zavarovanem območju (prvi odstavek 53. člena ZON), kaznuje z globo od 1.000 do 2.000 evrov.

"Kljub temu pri delu naravovarstvenih nadzornikov ni v ospredju zgolj sankcioniranje. Pomemben del našega dela predstavljata ozaveščanje in preventivno delovanje. Kadar okoliščine to dopuščajo, obiskovalce najprej opozorimo na kršitev ter jim pojasnimo namen varstvenih režimov in pomen ohranjanja narave. Ob hujših ali ponavljajočih se kršitvah pa ukrepamo v skladu z veljavno zakonodajo," odgovarjajo.

Najpogostejši prekršek je kolesarjenje

Krajinski park Strunjan letno obišče približno 350.000 obiskovalcev. V letu 2025 so največ kršitev zabeležili zaradi prepovedanega kolesarjenja, ki predstavlja približno 40 odstotkov vseh ugotovljenih kršitev, sledita parkiranje v naravi (27 odstotkov) in druge oblike nedovoljenega ravnanja. "Posebej problematična je vožnja s kolesi po klifu in po nasipih Strunjanskih solin. Nasipi so namenjeni upravljanju vodnega režima, vožnja po njih pa povzroča poškodbe infrastrukture, pospešuje erozijo, predvsem v obdobjih razmočenega terena, ter vznemirja živalske vrste. Zaradi ozkih poti se hkrati povečujejo tudi tveganja za nevarna srečanja med kolesarji in pešci," pravijo v parku.

Med pogostejšimi kršitvami so tudi nedovoljena plovba in sidranje v osrednjem delu Naravnega rezervata Strunjan, krivolov ter nedovoljeno prenočevanje oziroma kampiranje. "Čeprav se je število primerov parkiranja v naravi zaradi postavitve fizičnih ovir v zadnjih letih zmanjšalo, ta problematika ostaja prisotna."

"V poletnem času opažamo tudi več primerov poseganja v morski in obalni ekosistem. Zato želimo obiskovalce posebej opozoriti, da je na območju obeh naravnih rezervatov prepovedano odvzemanje rastlin in živali prosto živečih vrst iz narave. To vključuje tudi nabiranje školjk, polžev, rakovic, morskih ježkov in drugih morskih organizmov, ki so pomemben del občutljivega morskega ekosistema. Prav tako ni dovoljeno premeščanje večjih kamnov, postavljanje kamnitih možicev ali drugačno spreminjanje naravne strukture obale, saj takšni posegi uničujejo mikrohabitate številnih rastlinskih in živalskih vrst," svarijo v Krajinskem parku Strunjan.

Navadni kaprovec

In ko smo ravno pri navadnem kaprovcu (Capparis spinosa), ima ta v Sloveniji poseben varstveni status. Uvrščen je na uradni rdeči seznam praprotnic in semenk, kjer je opredeljen kot redka vrsta (kategorija R). To pomeni, da je zaradi svoje redkosti na območju Slovenije potencialno ogrožen in bi ob povečanih pritiskih lahko postal prizadeta vrsta. "Vendar pa je treba razlikovati med uvrstitvijo na rdeči seznam in zakonskim varstvom. Rdeči seznam predstavlja strokovno oceno ogroženosti posamezne vrste, sam po sebi pa ne določa varstvenih režimov. Ker navadni kaprovec ni uvrščen v uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, zanj na državni ravni ne veljajo splošne prepovedi nabiranja. Na območju Krajinskega parka Strunjan prav tako ne raste znotraj naravnih rezervatov in ni opredeljen kot naravna vrednota, zato zunaj naravnih rezervatov zanj ne veljajo posebne varstvene omejitve," pojasnjujejo in dodajajo:

"Ob tem pa velja opozoriti, da kaprovci pogosto rastejo na suhozidih in zasebnih zemljiščih. Nabiranje rastlin na zasebni lastnini brez soglasja lastnika ni dopustno, ne glede na njihov varstveni status. Povsem drugačna pravila veljajo v obeh naravnih rezervatih znotraj Krajinskega parka Strunjan. Tam je prepovedano nabiranje prosto rastočih rastlin, poškodovanje vegetacije ter odvzemanje rastlin in živali prosto živečih vrst iz narave. Varstveni režim rezervatov namreč varuje celoten naravni ekosistem, zato prepoved ni vezana zgolj na posamezne zavarovane ali ogrožene vrste."