Pirc Musar je za ponedeljek sklicala posvetovanja z vodji poslanskih skupin o kandidatu za mandatarja, na katerih bo štiri tedne po volitvah preverila politično temperaturo glede oblikovanja nove koalicije.

Kot določajo postopki, lahko v 30 dneh po konstituiranju DZ v prvem krogu kandidata za predsednika vlade predlaga le predsednica republike, ki se pred tem glede podpore posvetuje z vodji poslanskih skupin.

Te so poslanci formalno oblikovali minuli teden, njihovi vodje pa se bodo prihodnji teden zvrstili na pogovorih v predsedniški palači. O uspešnosti prvega kroga so se sicer pojavljale različne ocene, pri čemer se kot manj verjetno kaže, da bi predsednici že v ponedeljek kdo dostavil 46 glasov, potrebnih za izvolitev mandatarja, a možnost ni povsem izključena.

Pirc Musar je napovedala, da bo mandatarstvo podelila tistemu, ki bo prvi zbral 46 glasov poslancev.

Na poti do tega trenutno najbolje kaže SDS oziroma njenemu predsedniku Janezu Janši.

Večino, potrebno za oblikovanje četrte Janševe vlade, nakazuje že izvolitev predsednika DZ Zorana Stevanovića, ki ga je podprlo 48 poslancev. Podpise za njegovo kandidaturo so prispevali poslanci Resnice ter poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus, podprli pa naj bi ga tudi poslanci Demokratov Anžeta Logarja.

V SDS glede sestavljanja koalicije ostajajo skrivnostni, so pa nekateri člani stranke po seji izvršnega odbora v četrtek optimistično ocenili, da oblikovanju nove vlade dobro kaže.

V javnosti so se pojavile tudi informacije o možni razdelitvi ministrstev. SDS naj bi vodila osem resorjev, NSi, SLS in Fokus pet, Demokrati pa tri, medtem ko bi Resnici ponudili zunajkoalicijsko partnerstvo.

Takšni okvirji naj bi za zdaj predstavljali osnovo, ob tem pa se krepijo pričakovanja, da bi se v prihodnjem tednu začeli tudi uradni pogovori na desni sredini.

Za zdaj ni jasno, ali bo Janša kandidiral že v prvem krogu ali šele v drugem, ko lahko kandidata predlagajo tudi poslanci. Po nekaterih informacijah naj bi se v kandidaturo podal le, če bi zbral podpise vseh 48 poslancev potencialne koalicije.

Vodja poslancev SDS Jelka Godec je v četrtek glede tega, ali bodo predsednici prinesli potrebnih 46 glasov, dejala, da je do tega še nekaj časa, podpise pa imajo, kadar jih potrebujejo.

Na drugi strani kaže, da so možnosti relativne zmagovalke volitev Svobode za ponovno sestavo vlade propadle.

V petek so namreč dokončno dobili še košarico Demokratov. Predsednik stranke Logar je sporočil, da zaključujejo pogajanja s Svobodo. Po njegovih besedah je delovanje Svobode preseglo meje normalnega političnega dialoga, saj naj bi člane Demokratov silili v podpis koalicijskega sporazuma.

Svoboda medtem odgovarja, da do vsebinskih pogajanj sploh ni prišlo. "Nekateri se niso niti odzvali. Anžetu Logarju smo pošiljali vabila in predloge, a odziva ni bilo," so navedli. Dodali so, da so Demokrati v javnosti govorili eno, v praksi pa gradili četrto Janševo vlado, ter Logarju očitali politiko prevare.

Svoboda je sicer na pogovore vabila vse stranke razen SDS. Na individualnih srečanjih je predstavila tudi deset programskih prioritet in predlog razdelitve 16 resorjev: sama bi jih prevzela sedem, NSi tri, SD, Demokratom, Levici in Vesni pa po dva. Tudi Resnici bi ponudili zunajkoalicijsko partnerstvo.

NSi je pogovore zavračala že od začetka, Levica in SD pa sta po prvih srečanjih ocenili, da veliko optimizma za levosredinsko koalicijo ni.