Medletna inflacija je junija ostala pri 3,6 odstotka, enako kot maja, medtem ko je junija lani znašala 2,2 odstotka. Mesečna inflacija se je glede na maj zvišala za 0,8 odstotka.

K letni inflaciji so tudi junija največ, 1,2 odstotne točke, prispevale višje cene v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva, kjer so se cene zvišale za 9,9 odstotka. Sledile so podražitve v skupini prevoz (za 4,7 odstotka), ki odražajo visoke cene naftnih derivatov, ter podražitve v skupini rekreacija, šport in kultura (za 4,8 odstotka). Inflacijo so zvišale tudi višje cene v zdravstvu (za 5,1 odstotka) ter alkoholnih pijač in tobaka (za 4,9 odstotka).

Cene življenjskih potrebščin so se v prvih šestih mesecih letošnjega leta zvišale za 3,5 odstotka, medtem ko so v enakem obdobju lani narasle za 2,6 odstotka. Najbolj so se podražile storitve v skupini rekreacija, šport in kultura (za 12,3 odstotka), sledili so prevoz (za pet odstotkov), alkoholne pijače in tobak (za 4,5 odstotka), stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (za 3,9 odstotka) ter restavracije in nastanitvene storitve (za 3,7 odstotka). V skupini hrana in brezalkoholne pijače so se cene zvišale najmanj, in sicer za 0,3 odstotka.

Na mesečno inflacijo so najbolj vplivale za 16,7 odstotka višje cene počitniških paketov, ki so prispevale 0,7 odstotne točke. K rasti cen so prispevale tudi podražitve nastanitvenih storitev (za 4,1 odstotka) in tobačnih izdelkov (za 2,2 odstotka). Po drugi strani so inflacijo ublažile nižje cene oblačil ter goriv in maziv za osebna vozila, ki so se pocenili za 1,4 oziroma 1,3 odstotka.

Po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v Evropski uniji, je bila medletna inflacija junija 3,7-odstotna, mesečna rast cen pa 0,5-odstotna. Cene storitev so bile na letni ravni višje za 4,6 odstotka, blaga pa za 3,2 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 5,1 odstotka, medtem ko so se cene trajnega in poltrajnega blaga znižale za 0,9 oziroma 0,1 odstotka.

Glede na začetek leta so se cene do konca junija zvišale za 3,5 odstotka, po harmoniziranem indeksu pa za 3,3 odstotka. V prvih šestih mesecih skupaj je medletna inflacija znašala tri odstotke, po harmoniziranem indeksu pa 3,1 odstotka. Evropski statistični urad Eurostat prve ocene junijske inflacije v evrskem območju še ni objavil.

Statistični urad je danes objavil tudi podatke o javnih financah. Država je v prvem četrtletju letos ustvarila javnofinančni primanjkljaj v višini 607 milijonov evrov oziroma 3,5 odstotka BDP, kar je več kot v enakem obdobju lani, ko je znašal 468 milijonov evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. Kljub temu je bil primanjkljaj nižji kot v zadnjem lanskem četrtletju, ko je dosegel 704 milijone evrov oziroma 3,8 odstotka BDP.

V prvih treh mesecih letos so skupni prihodki države dosegli nekaj več kot 8,30 milijarde evrov, kar je 667 milijonov evrov oziroma 8,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največ so k rasti prispevali socialni prispevki, ki so se povečali za 377 milijonov evrov oziroma 12,5 odstotka, ter davčni prihodki, ki so bili višji za 229 milijonov evrov oziroma 6,6 odstotka.

Rast odhodkov je bila višja od rasti prihodkov. Skupni izdatki države so znašali 8,91 milijarde evrov, kar je 806 milijonov evrov oziroma 9,9 odstotka več kot v prvem četrtletju lani. Najbolj so se povečali izdatki za socialna nadomestila (za 256 milijonov evrov oziroma osem odstotkov), plače v javnem sektorju (za 198 milijonov evrov oziroma 9,3 odstotka) ter bruto investicije v osnovna sredstva (za 185 milijonov evrov oziroma 22,4 odstotka). Izdatki za obresti na državni dolg so bili višji za 15 milijonov evrov oziroma 6,8 odstotka.

Konsolidirani bruto javni dolg je ob koncu prvega četrtletja znašal nekaj več kot 46,31 milijarde evrov oziroma 64,8 odstotka BDP. V primerjavi z letom prej se je znižal za 906 milijonov evrov oziroma 4,8 odstotne točke BDP, nekoliko nižji pa je bil tudi glede na konec leta 2025. Po pojasnilih statistikov se je zmanjšal predvsem dolg iz naslova kratkoročnih posojil.

Na centralni ravni je dolg države znašal 45,33 milijarde evrov oziroma 63,4 odstotka BDP, dolg lokalnih skupnosti 1,31 milijarde evrov oziroma 1,8 odstotka BDP, skladi socialne varnosti pa so izkazali 68 milijonov evrov oziroma 0,1 odstotka BDP dolga.