Na Zavodu RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant so v letu 2023 prvič presegli tudi število 27 dejanskih darovalcev na milijon prebivalcev, transplantacijski koordinatorji so izvedli 95 pogovorov o možnem darovanju, od tega je 79 odstotkov svojcev podalo soglasje za darovanje (leta 2022 je soglasje podalo 68 odstotkov svojcev). Prvič so tudi v vseh 11 donorskih bolnišnicah, ki so vključene v nacionalno mrežo, prepoznali najmanj enega možnega darovalca ali darovalko.

"To so resnično spodbudni pokazatelji, da javnost razume in podpira naše delo. Naš skupni cilj je namreč vedno isti, to je negovati solidarnost, bolnikom pa ne glede na otežene razmere v zdravstvu zagotavljati upanje in priložnosti za zdravljenje s presaditvijo," je v poročilu zapisal direktor zavoda Andrej Gadžijev.

Umrli darovalci so sicer lani darovali 186 organov, in sicer 87 ledvic (eno je podaril živ darovalec), 48 jeter, 24 src, 22 pljuč in pet trebušnih slinavk. Lani so v centru za transplantacijsko dejavnost v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana presadili 106 organov, in sicer 51 ledvic, 23 jeter, 21 src in 11 pljuč.

Konec lanskega leta je na čakalnem seznamu za presaditev čakalo 183 bolnikov, največ na presaditev srca. Sledijo čakajoči na ledvice, jetra, pljuča in trebušno slinavko. Na ledvice se v povprečju čaka 370 dni, na srce 250, na jetra 67 in na pljuča 91 dni.

V nacionalnem registru opredeljenih oseb so leta 2023 zabeležili največje število opredelitev glede darovanja na letni ravni. Svojo odločitev je lani uradno izrazilo 2129 ljudi. Največ opredeljenih je v starostni skupini od 29 do 38 let. Skupno je v registru glede posmrtnega darovanja organov 15.585 ljudi opredeljenih za in 110 proti.

V zavodu so lani v skladu z zahtevami transparentnosti, sledljivosti in kakovosti nadgradili module in kode v nacionalnem informacijskem programu za tkiva in celice, so še zapisali v poročilu.