Trump se je sicer na iranski povračilni ukrep odzval pomirljivo. Iz njegovega govora v sredo je jasno, da krize za zdaj ne bo zaostroval z oboroženimi akcijami, če ne bo novih iranskih napadov. Napovedal je le nove sankcije in pozval na pomoč zvezo Nato. Kongresniki so jezni na Trumpa, ker jih ni obvestil, da namerava ukazati raketni napad na poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde Al Kuds Solejmanija, ki so ga ameriške zračne sile usmrtile v petek v Bagdadu. Razloge za likvidacijo so jim v sredo prvič pojasnili državni sekretar Mike Pompeo, obrambni minister Mark Esper, načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil Mark Milley in direktorica obveščevalne agencije Cia Gina Haspel.

Po predstavitvi zaupnega poročila je večina republikancev stopila v bran Trumpovi odločitvi. Predsednik senatnega odbora za mednarodne zadeve Jim Risch je tako ocenil, da je bil to eden najboljših brifingov doslej. Visoki predstavniki Trumpove administracije pa niso prepričali senatorja Mika Leeja, ki je dejal, da tako katastrofalno slabega brifinga še ni bilo, zato bo glasoval za resolucijo o vojnih pooblastilih. "Najbolj me moti, da so nam sporočili naj bomo tiho, naj ne razpravljamo o tem, sicer bomo pomagali Iranu," je dejal vidno razburjen republikanec iz Utaha. Tudi demokrati s pojasnili niso zadovoljni. Pravijo, da vlada ni z ničemer utemeljila, da je bil uboj tujega državnika v tretji državi zakonit. Da niso dobili nobenega dokaza v podporo trditvi, da je Solejmani predstavljal neposredno in takojšnjo grožnjo Američanom.

"Minister za obrambo in minister za zunanje zadeve sedita drug poleg drugega in vsak poda tri točke iranske politike, ki pa se sploh ne ujemajo med seboj. Ta vlada nima nobene strategije do Irana. Nisem slišal nobenega utemeljenega razloga za usmrtitev Solejmanija," je dejal razburjeni kongresnik iz Massachusettsa Seth Moulton, ki je bil pred izvolitvijo v kongres vojak v Iraku. "V bistvu so nam zagotavljali, da jim moramo zaupati. Nisem prepričan, da jim lahko zaupam, ker smo slišali vse mogoče," je dejal newyorški kongresnik Elliot Engel, ki sicer ni naklonjen Iranu.

Predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi je napovedala, da bodo danes glasovali o resoluciji. "Člani kongresa imajo resne skrbi glede vladne odločitve za sovražnost do Irana in pomanjkanja strategije za naprej," je dejala. Resolucija bo Trumpu prepovedala uporabo sile proti Iranu brez dovoljenja kongresa. Gre za simboličen ukrep, kajti v predstavniškem domu bo resolucija z demokratsko večino sicer potrjena, vendar najverjetneje brez zadostne večine proti predsednikovemu vetu. V senatu pa ni niti zanesljivo, da bi bila takšna resolucija potrjena, ker imajo tam večino Trumpovi republikanci. Vojni z Iranom pa ne nasprotujejo le demokrati. Za danes je po ZDA napovedanih najmanj 60 različnih protestov proti tej vojni.

Ameriški obrambni minister trdi, da so odvrnili Iran od zaostrovanja

Obrambni minister ZDA Mark Esper (na fotografiji zgoraj) je v sredo novinarjem povedal, da so z napadi na izpostavo Hezbolaha v Iraku konec decembra in napadom na poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde Kasema Solejmanija v določeni meri odvrnili Iran od nadaljnjega zaostrovanja razmer.

"Mislim, da smo na tej točki z napadi na Kataeb Hezbolah konec decembra in potem našimi akcijami v zvezi s Solejmanijem verjamem, da smo jih v določeni meri odvrnili," je dejal Esper dan po iranskih raketnih napadih na vojaški bazi v Iraku, ki ju uporabljajo ZDA in koalicijske sile proti Islamski državi. V napadih ni bilo smrtnih žrtev ali ranjenih niti velike gmotne škode, zato analitiki sklepajo, da je šlo za zmeren odgovor Irana na usmrtitev Solejmanija.

Načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Mark Milley je zavrnil analize, da Iran ni hotel ubiti Američanov. Iraški premier je sicer v sredo zjutraj povedal, da so ga Iranci vnaprej obvestili o nameravanih napadih, mediji pa poročajo, da so Iračani potem obvestili ameriške in koalicijske sile. "Glede na to, kar sem videl in kar vem, so Iranci nameravali povzročiti gmotno škodo, uničiti vozila in opremo in letala ter ubiti osebje. To je moja osebna ocena," je novinarjem povedal Milley in dodal, da ni bilo žrtev zaradi njihovih obrambnih ukrepov.

V sredo zvečer sta dve raketi prileteli tudi v tako imenovano zeleno cono Bagdada, kjer je ameriško veleposlaništvo. Esper meni, da je bilo to delo šiitskih milic. "Moramo pričakovati, da bodo šiitske milice z navodilom Irana ali brez njega še naprej skušale spodkopati našo prisotnost v Iraku. Ali politično ali s kakšno akcijo proti nam," je dejal Esper. V ameriškem zračnem napadu v Bagdadu, v katerem je bil ubit Solejmani, je v petek umrl tudi vodja šiitske milice v Irak Abu Mahdi al Muhandis. Izstrelitev raket v zeleno cono bi lahko pomenila poskus maščevanja.