Na Zagovornika se je obrnil posameznik, ki je zatrjeval, da je bil v zaposlitvenem postopku diskriminiran zaradi spolne usmerjenosti. Pojasnil je, da je po uvodnih pogovorih prejel povabilo k izvedbi prve vaje zborovodstva, ki je bila uspešno izpeljana. Na dan vaje je šola od njega že zahtevala podatke za pripravo pogodbe, kar je storil, a zaradi bolezni zaposlenega pogodbe še ni prejel. Kljub temu je šola na družbenem omrežju objavila njegovo fotografijo z zapisom, da je to novi zborovodja.

Nekaj dni pozneje ga je poklical ravnatelj in ga vprašal, ali je res poročen z moškim. Ko je kandidat to potrdil, mu je ravnatelj dejal, da ga zaradi tega ne morejo zaposliti. Kandidat je ravnatelja še isti dan ponovno poklical in ga pozval k premisleku, pogovor pa je posnel in ga posredoval kot dokaz, skupaj z drugo dokumentacijo.

Gimnazija je poskušala ovreči njegove trditve in je med drugim trdila, da telefonskega posnetka ne bi smeli upoštevati, ker naj bi bil pridobljen nezakonito. Zagovornik te ugovore ocenjuje kot neuspešne.

Po tehtanju pravnih vprašanj in sodne prakse je strokovna oseba presodila, da se posnetek lahko upošteva kot dokaz, saj je v tem primeru pravica kandidata do zaščite pred diskriminacijo močnejša od pravice ravnatelja do zasebnosti. Telefonski pogovor se je nanašal na zaposlitveni postopek, v katerem je ravnatelj deloval kot predstavnik delodajalca, ne na zasebno ali intimno komunikacijo.

Zagovornik je sklenil, da se pogodba o zaposlitvi ni sklenila prav zaradi razkritja kandidatove spolne usmerjenosti. Zato je primer prepoznal kot diskriminacijo na področju zaposlovanja in dela.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je poudaril, da delodajalec ne sme presojati kandidatov na podlagi osebnih okoliščin. Spolna usmerjenost ne more biti merilo strokovne usposobljenosti. Opozoril je, da je kandidat izpolnjeval vse strokovne pogoje, odločitev šole pa se je spremenila šele po razkritju njegovih zasebnih okoliščin, kar pomeni kršitev zakona o delovnih razmerjih.

Mesec je dodal, da so bili v tem primeru prikrajšani tudi dijaki, ki so ostali brez strokovnega vodstva, prizadeta pa je bila tudi ideja meritokracije. Na delovnem mestu morajo šteti sposobnosti.

Na ministrstvu pozdravljajo pravno utemeljitev Zagovornika, saj ta primer vzpostavlja pomemben precedens: pravica do varstva pred diskriminacijo je prevladala nad pravico ravnatelja do zasebnosti. Po navedbah ministrstva je to glavna varovalka za šibkejšo stranko v zaposlitvenih postopkih in jasen opomin delodajalcem, da diskriminacija ne bo spregledana. Od javnih ustanov pričakujejo, da ravnajo skladno z zakonodajo in načelom enake obravnave.