Astrid Wagner

Za oddajo 24ur zvečer je povedala, da je primer sprejela, ker se ji zdi "psihološko izjemno zanimiv". O osumljencu trdi, da je po dejanju delno izgubil spomin in doživel živčni zlom. Po njenih besedah naj bi bil šokiran, ko je žrtev umrla, ter ni vedel, kako ravnati s truplom, zato ga je skril v kovček in zakopal v gozdu pri Majšperku.

Forenzični psiholog Peter Umek je za 24ur.com poudaril, da poznejša dejanja – vožnja uro in pol do Slovenije, zakop trupla in požig avtomobila – kažejo na premišljeno ravnanje, ne na trans ali neprištevnost.

Koga vse je branila?

Astrid Wagner spada med najbolj razvpite in prepoznavne avstrijske odvetnice, znane po zagovarjanju storilcev najgrozovitejših zločinov. Med drugim je poskušala doseči izpustitev Josefa Fritzla, ki je od leta 2009 v zaporu zaradi več desetletij trajajočega zlorabljanja in ujetništva hčere Elisabeth.

Wagnerjeva je pogosto kritizirana zaradi svoje ekscentrične osebnosti – v odvetniški pisarni ima obešene portrete nekaterih najhujših zločincev, ki jih je zastopala. Prejemala je tudi grozilna pisma, v katerih jo žaljivo označujejo kot "ku*bo morilcev". V karieri je zagovarjala storilce izjemno brutalnih dejanj, med njimi matere, ki so utopile otroke, ter morilce, ki so razkosali trupla. Eden od njenih bolj razvpitih klientov je bil tudi Alfred Ulrich, ki naj bi v zaporu kuhal tudi za Fritzla.

O Fritzlu je v pogovoru za 24ur zvečer dejala, da je "šarmanten gospod", ter da del njegove nasilne preteklosti razume zaradi grozljivega otroštva. V zaporu ga je obiskala najmanj 40-krat in mu pomagala napisati knjigo.

Wagnerjeva se je v zgodnjih letih kariere povezala tudi s serijskim morilcem Johannom Jackom Unterwegerjem, ki je zadavil najmanj devet prostitutk in po izpustitvi iz zapora znova moril. Ko je postala njegova odvetnica, sta začela izmenjevati ljubezenska pisma, zaradi njega je zapustila svojega partnerja, pozneje pa je o njuni romanci napisala knjigo Zaslepljena. Danes poudarja, da jo vodi predvsem želja po razumevanju psihologije storilcev in zagotavljanju njihove pravice do obrambe, ne glede na to, kako hudi so njihovi zločini, piše Delo.

31-letnemu Slovencu, ki je trenutno v priporu v Avstriji, grozi od 20 let zapora do dosmrtne kazni.