V uradu predsednice republike so izpostavili, da Zupančič odlikuje več kot 20 let izkušenj dela z ljudmi, ki so se soočali z neenako obravnavo, sistemskimi ovirami in težavami pri vključevanju v družbo ter na trg dela.

Svoje strokovno delo je posvetila predvsem osebam z invalidnostjo, osebam s težavami v duševnem zdravju in drugim ranljivim skupinam, ki jim je pomagala pri vključevanju v delovno okolje ter pri doseganju večje samostojnosti in enakopravnosti. Pomemben del njenega dela poteka z delodajalci in javnimi institucijami, pri katerih je spodbujala razvoj vključujočih delovnih okolij ter praks, ki prispevajo k enakim možnostim in preprečevanju diskriminacije, so dodali.

Za nadpovprečne rezultate pri dolgoletnem delu na področju zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v Sloveniji je prejela priznanje dr. Zdravka Neumana, ki ga podeljuje Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, so še navedli v uradu predsednice.

Ob obravnavi kandidature Zupančič se je na delovnih telesih DZ vnela razprava o vprašanju organizacije Zagovornika, v koaliciji in Resnici so celo predlagali sklep, po katerem bi vlada pripravila zakonsko rešitev za organizacijsko umestitev Zagovornika v okvir Varuha človekovih pravic.

Zupančič se je na tak predlog odzvala z besedami, da je treba presoditi, ali bi taka sprememba zagotovila enako ali celo več varstva pred diskriminacijo. Institucija mora ob morebitnih organizacijskih spremembah ohraniti vse standarde neodvisnosti, učinkovitosti, dostopnosti in specializiranega znanja, ki jih zahtevata nacionalna zakonodaja in pravo EU. Kot je opozorila, tovrstne institucije obstajajo zato, da se diskriminirani lahko nanje obrne in da bo njegova zadeva obravnavana strokovno, pravično in brez vplivov. To zaupanje je največja vrednost, ki jo mora varovati vsaka institucionalna ureditev, je prepričana.

Zupančič bo petletni mandat začel teči 26. oktobra po izteku že drugega mandata aktualnemu zagovorniku Mihi Lobniku. Zagovornik lahko mandat ponovi le enkrat.