Snowden je v nedeljo odletel iz Hongkonga, kamor se je zatekel še pred objavo nerodnih informacij o nadzoru nad telefonskimi komunikacijami Američanov in komunikacijami tujcev po internetu. Prispel je v Moskvo, odkoder naj bi še danes poletel naprej proti Kubi, od tam pa v Ekvador. Zunanji minister Ekvadorja Ricardo Patino je potrdil, da je pri njih zaprosil za azil.

Omenjena južnoameriška država je že dala azil ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangu, ki pa ne more iz veleposlaništva v Londonu, ker mu Velika Britanija ne dovoli prostega prehoda. Assangea želijo Britanci izročiti na Švedsko, kjer se sooča z obtožnico spolnega napada. Trdi sicer, da gre za montirane obtožbe z namenom, da ga Švedska preda v ZDA zaradi objav tajnih dokumentov o iraški in afganistanski vojni ter depeš State Departmenta, ki jih je WikiLeaksu predal vojak Bradley Manning.

Ameriški State Department je Snowdenu že preklical potni list, vendar pa mu to doslej ni preprečilo potovanj. V nedeljo se je ugibalo, da se bo zatekel v Venezuelo, pred tem pa, da morda v Islandijo. ZDA pritiskajo na vse države, skozi katere bo morda potoval, da ga aretirajo in pošljejo v domovino, kjer se sooča z obtožnico po zakonu o vohunjenju za tuje sile.

Ameriški kongresniki so v nedeljo na televizijskih programih v ZDA izražali ogorčenje nad državami, ki niso takoj skočile in izpolnile zahteve, da jim vrnejo Snowdena. Republikanska kongresnica Ileana Ross-Lehtinen s Floride je na več programih govorila zaničljivo o Kitajski, Rusiji, Kubi, Venezueli in Ekvadorju ter trdila, da jim Snowden izdaja ameriške skrivnosti.

Snowden naj bi pri sebi imel še okrog 200 tajnih dokumentov

Snowden je sicer doslej te skrivnosti objavil na ogled vsemu svetu in ne le določenim državam. Novinar Guardiana, ki je prvi objavil Snowdenove informacije Glenn Greenwald je za televizijo NBC odločno zavrnil takšna natolcevanja in dejal, da bi Snowden že zdavnaj pobral milijone dolarjev od katere od držav, če bi bila to njegova motivacija za objavo informacij.

Noben od nastopajočih kongresnikov in senatorjev v nedeljo ni stopil v bran Snowdenu, čeprav se vsi ne strinjajo z obsegom programa nadzora NSA. Bojijo se, da se bo njihova politična kariera končala, če jih obtožijo izražanja podpore "izdajalcu". Predsednica senatnega obveščevalnega odbora demokratka Dianne Feinstein iz Kalifornije je izrazila tudi skrb, da naj bi imel Snowden pri sebi še okrog 200 tajnih dokumentov.

Skrb je utemeljena, saj je Greenwald v Guardianu napovedal, da dela na novih člankih na podlagi Snowdenovih informacij. Nastopi kongresnikov na ameriških televizijah spominjajo na leto 2003, ko so vsi trobili v isti rog za vojno proti Iraku, dvomljivce pa so pomilovalno razglašali za naivneže ali celo kaj hujšega.

Pri tem ponovno sodelujejo tudi televizijski voditelji, kot je David Gregory pri NBC, ki je Greenwalda vprašal, zakaj ne bi preganjali tudi njega, ker pomaga obtoženemu zločincu. Razprava o vohunskih programih NSA je v ZDA trenutno povsem v senci spremljanja popotovanj Edwarda Snowdena in držav, ki si ga bodo upale sprejeti.

Hongkong je na zahtevo za izročitev v ZDA zavrnil s trditvijo, da ta ni bila v skladu z njihovimi zakoni. Pravosodno ministrstvo ZDA trdi, da je bilo vse, kot je treba. Analitiki sicer ne dvomijo, da je zeleno luč pritisnil Peking, saj je bil Snowden prevroč kostanj. Kitajska si ne želi več let pravosodnih prepirov z ZDA okrog človeka, ki je postal za Kitajce junak.

Po letih ameriških obtožb, da Kitajska vohuni in krade vojaške, tehnološke in poslovne informacije, je Snowden povedal, da ZDA počnejo enako. Direktor NSA general Keith Alexander je za televizijo ABC razložil, da se ZDA zagotovo zanimajo za tiste, ki o njih zbirajo podatke. Ob tem je dodal, da NSA pri svojem delu sledi zakonom.