Obravnavala je 7727 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, kar je na ravni zadnjih treh let, vendar pod desetletnim povprečjem, ki znaša 10.456. Delež gospodarske škode v celotni škodi, povzročeni s kaznivimi dejanji, je bil lani 66,3-odstoten, kar je najmanjši delež v zadnjih desetih letih.

Pozitivni trend števila finančnih preiskav po zakonu o kazenskem postopku se je lani umiril. Lani je bilo izvedenih 422 finančnih preiskav, kar je nad devetletnim povprečjem, ki je 387 finančnih preiskav letno.

Policija je obravnavala tudi 32.331 kršitev predpisov o javnem redu. Njihovo število se je v letu 2022 predvsem zaradi preklica vseh ukrepov za preprečevanje epidemije covida-19, ki so bili v neposrednem sorazmerju s kršitvami zakona o nalezljivih boleznih, znova zmanjšalo in je tako skoraj enako številu ugotovljenih kršitev pred epidemijo, navaja poročilo.

Med kršitvami zakona o varstvu javnega reda in miru je bilo lani sicer največ kršitev zaradi izzivanja ali spodbujanja k pretepu. V letu 2022 so te obsegale 27,7 odstotka kršitev zakona, v letu 2021 pa 26,1 odstotka.

Na področju varnosti cestnega prometa je policija lani obravnavala 18.713 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 85 oseb, 862 pa jih je bilo hudo telesno poškodovanih. Slovenija lani tako ni dosegla cilja iz resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022, ki je predvideval, da število umrlih prometnih nesrečah v letu 2022 ne bi bilo večje od 70.

Policija je lani obravnavala 3884 prometnih nesreč s pobegom, kar je največ v zadnjih desetih letih. Število takih prometnih nesreč se je povečalo predvsem zaradi znatno več prometnih nesreč z materialno škodo. S krajev prometnih nesreč z mrtvimi ali telesno poškodovanimi je pobegnilo 261 povzročiteljev. To je največ v zadnjih desetih letih, policistom pa jih je uspelo odkriti 146.

Policisti so v letu 2022 obravnavali tudi 14.388 kršitev zakona o tujcih. Obravnavali pa so tudi 32.025 nedovoljenih prehodov zunanje schengenske meje, kar je bistveno nad desetletnim povprečjem, ki je 8752 obravnav nedovoljenih prehodov. Po navedbah policije je krivulja nedovoljenih prehodov zunanje schengenske meje lani eksponentno narasla, predvsem zaradi relativno preprostega tranzita prek letališča v Istanbulu in zaradi možnosti prihoda državljanov določenih držav na območje Zahodnega Balkana brez vizumske obveznosti.

Med kršitelji že nekaj let izstopa predvsem število državljanov Afganistana. Državljani Burundija in Indije so bili tisti, ki so v največjem obsegu izrabljali odsotnost vizumske obveznosti za prihod na Balkan, predvsem v Srbijo, od koder so nezakonito nadaljevali pot v države Evropske unije.

Policisti so obravnavali tudi 1731 nedovoljenih vstopov v Slovenijo na notranjih mejah, kar je največ v zadnjih desetih letih, in 451 izmikanj mejni kontroli, 2361 oseb pa so vrnili tujim varnostnim organom.