Ministrstvo je pred prvo tekmo med Marokom in Hrvaško odgovornost za odločitev preneslo na šole, je poročala spletna stran index.hr. Ministrstvo pa je v svojem priporočilu šolam navedlo še, da je pogoj tudi ta, da zaradi tega ne trpi šolska snov in da je treba zamujeno nadoknaditi.

V sindikatu so se odzvali takoj in ministrstvo opozorili, da bodo za učitelje zahtevali izplačilo nadur, če bo treba zamujeno snov nadomeščati v šoli. Vse to je po mnenju sindikata namreč dogovorjeno s kolektivnimi pogodbami, ki opredeljujejo tudi nadurno delo.

V sindikatu so opozorili tudi, da so se učitelji in učenci z epidemijo koronavirusa že morali spopasti z vsemi mogočimi situacijami in se vprašali, ali je tudi nogomet tovrstna višja sila, ki lahko vpliva na procese izobraževanja v državi. Šport, kot razlog za prekinitev izobraževalnega procesa, so v sindikatu ocenili kot razvrednotenje poklica.

Mnenja so deljena in zanimiv je pogled profesorja Dražena Lalića, sociologa s fakultete političnih ved, ki nogometu priznava velik pomen pri integraciji države, gradnji nacionalne identitete in promocije v svetu. V isti sapi pa trdi, da je treba mladim dati vedeti, da je treba bolj kot to spoštovati delo, razvoj, izobraževanje in spoštovanje pravil.

Zagovorniki nogometa pa imajo močan argument tudi v politiki, saj so v Zagrebu med prvo tekmo na SP prekinili celo z delom v parlamentu. A Hrvati niso edini, ki med SP spremljajo svojo reprezentanco. Izstopajo morda le po javni razpravi.

Podobno kot na Hrvaškem je tudi v Angliji in Walesu, kjer so oblasti šolam dale možnost, da spremljajo nogometaše, seveda z enako obvezo, da se nadoknadi zamujene učne ure in predela gradivo.

Pomisleki med prosvetnimi delavci so povsod po svetu podobni. Vzor bi lahko bila Fiona Feeley iz Wolverhamptona, ki poudarja, da se na šoli zavedajo vseh spornih stvari v zvezi s prvenstvom v Katarju in da je morda prav to priložnost, da z navijanjem zgradijo še tesnejše vezi med učenci, obenem pa to izkoristijo, da jih seznanijo z družbenimi in političnimi platmi tega dogodka.

Nekatere šole se bodo zaradi etičnih pomislekov o deželi gostiteljici ter njenem odnosu do človekovih pravic odpovedale prenosom.

Tudi na Nizozemskem in na Danskem odločitev ni enoznačna, a je podpora spremljanju tekem večja, na Danskem se bodo osnovnošolcem pri ogledu tekem ponekod pridružili celo otroci iz vrtcev.

Švica se je odločila za politično korektnost in zaradi kršenja človekovih pravic v Katarju odpovedala javne oglede tekem. V šolah pa bo prenos vseeno na voljo tistim učencem, ki si ga želijo ogledati.

Nemčija in Francija, deželi z izredno nogometno tradicijo, pa šolskega procesa zaradi SP ne bosta spreminjali in dovolili prekinitve pouka. Podatkov o vseh državah ni, so pa pri Indexu pokukali tudi v Argentino, kjer bodo to odločale posamezne pokrajinske oblasti.