Stavba je po mnenju inšpektorja zasnovana za enostanovanjsko uporabo, zato namestitev šestih uporabnikov presega dovoljeno rabo objekta. Inšpektor je zapisal, da nastanitev ne pomeni začasnega reševanja stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, ampak spremembo namembnosti objekta. Zaradi tega je zavod Dom na Krasu prejel odločbo o takojšnjem prenehanju uporabe stavbe.

Odzivi in kritike na odločitev

Na Inštitutu RS za socialno varstvo so poudarili, da je deinstitucionalizacija vprašanje človekovih pravic. Po njihovem mnenju imajo vse osebe z ovirami pravico do življenja v skupnosti, pri čemer na udejanjanje teh pravic ne bi smele vplivati civilne iniciative, inšpekcijski postopki ali drugi zunanji dejavniki. Stanovanjske skupine, kot je tista v Solkanu, predstavljajo dom uporabnikov in ne institucionalnega varstva, so opozorili. Inštitut je poudaril nujnost čimprejšnje ureditve zakonodaje, ki bo zagotovila podporo za življenje v skupnosti.

Iz ministrstva za solidarno prihodnost so sporočili, da obžalujejo odločitev inšpektorata. Poudarili so, da so v preteklosti že sodelovali s kraškimi skupnostmi, kjer so civilne iniciative in lokalna politika nasprotovale stanovanjskim skupinam za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Minister Simon Maljevac in strokovne službe ministrstva so po njihovih besedah v tesnem stiku z vodstvom zavoda Dom na Krasu ter aktivno iščejo rešitve za nastalo situacijo. Njihov cilj je uporabnikom zagotoviti dostojno mesto v skupnosti.

Dolgotrajni proces deinstitucionalizacije

Selitev uporabnikov v Solkan je bila izvedena kot del procesa deinstitucionalizacije, ki ga Dom na Krasu izvaja od leta 2019. Proces temelji na Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov, ki Slovenijo zavezuje k ureditvi pravic invalidov in k zagotavljanju možnosti za življenje v skupnosti. Proces deinstitucionalizacije je del dolgoročne socialnovarstvene reforme, ki stremi k večji integraciji oseb z ovirami v skupnost.

Odločitev inšpektorata je še posebej pomembna, saj v Sloveniji približno 1000 invalidov živi v podobnih stanovanjskih skupinah, ki delujejo v okviru socialnovarstvenih zavodov in nevladnih organizacij. Na Inštitutu RS za socialno varstvo opozarjajo, da tovrstne skupnosti niso primerljive z institucionalnim varstvom, saj predstavljajo dom za svoje uporabnike.