"V prvi vrsti vem, da Istra nikoli ni bila slovenska Istra, ampak hrvaška Istra, ampak je bila Istra, ki je bila od vedno slovenska. Po letu 1918, ko je razpadla monarhija, je to še zmeraj sodilo v sklop dežele Primorske," odgovarja Jelinčič na vprašanje, kako dobro pozna okolje, ki bo po novem njegov dom.

Za Istro je značilna multietničnost. Boste svojo politično retoriko umirili in prilagodili prostoru, v katerem želite živeti?

"Mislim, da je multietničnost potrebno spoštovati, absolutno. Nikakor pa ne smemo dovoliti, da nam nekdo krade zemljo."

Kako se počutite kot 'forešt' v Istri?

"Težko bi rekel, da sem 'forešt' v Istri, ker moj bratranec Duško Jelinčič je v Trstu in en del moje družine je iz tega konca, tako da … lahko bi rekel, da sem 'forešt' na Štajerskem, ker sem rojen v Mariboru, pa nisem 'forešt' niti tam niti tukaj."

Nameravate kandidirati na lokalnih volitvah?

"Počasi, počasi. Najprej moram urediti vse zadeve, potem pa naprej."

Kdaj bo slovensko-srbska meja pri Karlobagu?

"To je zgodovinska meja, ki je dejansko bila prava. Vedeti moramo, da Hrvaške pred letom 1918 ni bilo. To je bila Madžarska, to je bil integralni, nedeljivi del Madžarske in pred časom je to povedal tudi gospod Orban (op. uredništva: madžarski predsednik Viktor Orban). To so zgodovinska dejstva in zgodovine ne smemo enostavno odrivati na stran, ker konec koncev se zadeva vedno vrača na izhodišče."

Ko smo v šali pred Jelinčiča postavili kip Tita in ga vprašali, "kdo ima večjega", je odgovoril:

"Mislim, da je največjega imel Tito. Ta je obvladal vse skupaj, obvladal je konglomerat nekdanje Jugoslavije in jo je vodil, dokler je bil živ."

Spomnimo, gre za primerjavo z doprsnim Titovim kipom, ki so ga leta 2004 postavili na vrtu Jelinčičeve hiše v Ljubljani.

Kje bo končal Titov kip? Ga boste pripeljali na obalo?

"Mislim, da ga bom pripeljal. Konec koncev je treba vedeti, da je Tito naredil koprsko pristanišče, brez Tita tega ne bi bilo in mislim, da mu je treba priznati te zasluge."